Torek, 13. 2. 2024, 11.33
9 mesecev, 1 teden
Še ena evropska država svari: Rusija se pripravlja na napad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,75
"Kremelj verjetno načrtuje konflikt z Natom v naslednjem desetletju," je ob predstavitvi poročila o estonski nacionalni varnosti povedal šef obveščevalcev Kaupo Rosin.
Kremelj je estonsko premierko Kajo Kallas danes obtožil sovražnih dejanj in jo skupaj s še dvema visokima predstavnika Estonije in Litve uvrstil na seznam iskanih oseb. V povezavi z odstranjevanjem spomenikov iz dobe Sovjetske zveze jim očitajo skrunitev zgodovinskega spomina. "Rusija se pripravlja na vojaški spopad z Zahodom v naslednjem desetletju," je medtem danes opozoril direktor estonske obveščevalne službe.
"To so ljudje, ki izvajajo sovražna dejanja proti zgodovinskemu spominu in naši državi," je novinarjem danes po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Poleg Kallas so ruske oblasti za iskane osebe glede na bazo podatkov notranjega ministrstva razglasile še državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je potrdila prvotno neuradne navedbe, da so jih na seznam dodali zaradi "uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom". "Zločine proti spominu na tiste, ki so svet osvobodili nacizma in fašizma, je treba kaznovati," je dejala in zatrdila, da je to šele začetek.
Kairys je v odzivu za francosko tiskovno agencijo AFP Rusijo obtožil izkrivljanja dejstev. "Režim počne, kar je vedno počel: skuša zadušiti svobodo in še naprej ustvarjati svojo različico, ki je v nasprotju z dejstvi in logiko," je dejal. Dodal je, da ga veseli, da "njegovo delo pri odstranjevanju ruševin sovjetizacije ni bilo neopaženo".
Kallasova je vse od začetka ruske agresije nad Ukrajino februarja 2022 odločno na strani Kijeva. Znotraj Evropske unije in zveze Nato je ena najglasnejših podpornic dobave več orožja Ukrajini.
Države začele odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze
Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je medtem menil, da gre pri potezi Moskve za "nagrado za ljudi, ki podpirajo Ukrajino in boj dobrega proti zlemu". Odnosi med Estonijo, Litvo in Latvijo ter Rusijo na drugi strani so napeti, odkar so države ob razpadu Sovjetske zveze, ki so jo dojemale kot okupacijsko silo, pridobile neodvisnost.
V zadnjih letih so začele odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije. Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležno kritik med številnimi prebivalci trojice držav, so prizadevanja za njihovo odstranitev dobila nov zagon z rusko invazijo na Ukrajino.
Ta je sprožila zaskrbljenost pred širšim konfliktom in vse tri baltske države, ki so tudi članice Nata, so okrepile porabo za vojsko in krepitev zaščite na meji. Poleg tega so izgnale ruske diplomate iz svojih držav. Napetosti vladajo tudi okrog pravic ruske manjšine v trojici držav. Moskva je ta mesec poklicala na pogovor predstavnike vseh treh baltskih držav in jih obtožila sabotaže ruskih predsedniških volitev na njihovih ozemljih, češ da se ne odzivajo na prošnje Rusije, naj zagotovijo varnost na voliščih na ruskih veleposlaništvih v teh državah.
Kallas je vse od začetka ruske agresije nad Ukrajino februarja 2022 odločno na strani Kijeva. Znotraj Evropske unije in zveze Nato je ena najglasnejših podpornic dobave več orožja Ukrajini.
Estonski obveščevalci svarijo pred ruskim napadom
Rusija se pripravlja na vojaški spopad z Zahodom v naslednjem desetletju, je medtem danes opozoril direktor estonske obveščevalne službe in pri tem dodal, da bi okrepitev oboroženih sil na Zahodu lahko Rusijo odvrnila od napada. Ocena estonskih obveščevalcev med drugim temelji na načrtih Rusije, da podvoji svoje vojaške sile ob mejah s Finsko in baltskimi državami, poroča britanski Guardian.
"Kremelj verjetno načrtuje konflikt z Natom v naslednjem desetletju," je ob predstavitvi poročila o estonski nacionalni varnosti povedal šef obveščevalcev Kaupo Rosin. Ob tem je dodal, da je zaradi vojne v Ukrajini kratkoročno napad Rusije na Evropo zelo malo verjeten, in da bo tako tudi ostalo, če bo Evropa okrepila svoje obrambne zmogljivosti. "Če ne bomo pripravljeni, bo verjetnost Ruskega napada veliko večja," je še izpostavil.
Podobne ocene o možnosti ruskega napada na Evropo sicer v zadnjih tednih prihajajo tudi iz Švedske, Nemčije in drugih evropskih držav.
