Nedelja, 5. 3. 2023, 7.38
1 leto, 8 mesecev
V Estoniji so v znamenju vojne v Ukrajini volili nov parlament
V Estoniji so danes potekale volitve, na katerih se zmaga obeta Reformni stranki premierke Kaje Kallas, ki pa bo morala za obstanek na položaju sklepati koalicije. Dodatno naj bi se okrepili skrajno desni nacionalisti. V državi, ki je v Evropi vodilna v pomoči Ukrajini, so volilni boj zaznamovala tudi razhajanja glede ohranitve tovrstne poti.
Estonija, ki je članica tako EU kot zveze Nato, je tudi v luči lastnih izkušenj z Rusijo vseskozi na čelu mednarodnih pozivov k zagotovitvi več vojaške pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji. Vojaška pomoč države Ukrajini trenutno znaša več kot odstotek njenega BDP, kar je najvišji prispevek med državami glede na velikost gospodarstva, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Reformna stranka Kallasove naj bi zmagala s pribl. 28 odstotki podpore
Medtem ko se Kallasova zavzema za nadaljevanje tovrstne poti, je iz vrst skrajno desne Konservativne ljudske stranke Estonije (EKRE) slišati pozive k omejitvi pomoči, češ da Estonija ne bi smela še poslabšati odnosov z Rusijo. Vodja stranke Martin Helme je nedavno opozoril, da so zaradi vsega orožja, ki so ga poslali Ukrajini, sami ostali praznih rok.
Strokovnjaki, ki jih navaja portal Politico, sicer domnevajo, da bi tudi v morebitnem prevzemu oblasti v luči široke podpore, ki jo strategija uživa med prebivalci, tudi EKRE še naprej podpirala Ukrajino, bi pa odločna podpora, ki jo izkazuje Kallasovi, nekoliko izgubila zagon.
Reformna stranka Kallasove naj bi glede na februarsko anketo inštituta Kantar Emor zmagala s pribl. 28 odstotki podpore, sledi ji EKRE s približno 18-odstotno podporo. Na tretjem mestu je med rusko manjšino priljubljena Stranka centra s pribl. 13 odstotki predvidene podpore. Nekatere ankete v zadnjih dneh sicer kažejo na še bolj tesen boj med prvima strankama.
Leta 2019 zmagala Reformna stranka, ki ji ni uspelo oblikovati večinske koalicije
Estonci so bili na volitvah nazadnje leta 2019, ko je zmagala Reformna stranka, a ji ni uspelo oblikovati večinske koalicije. Namesto tega je Stranka centra oblikovala koalicijo z EKRE in konservativno stranko Isamaa, a je vlada leta 2021 razpadla.
Na čelu države je z novim zavezništvom s Stranko centra nato stopila Kallasova, a je tudi ta koalicije razpadla in od lanskega poletja Reformna stranka vodi manjšinsko vlado, v kateri so še Isamaa in stranka socialdemokratov.
Levosredinska Stranka centra in desnosredinska Reformna stranka se sicer izmenjujeta na oblasti, odkar se je Estonija osamosvojila od razpadajoče Sovjetske zveze. Podpora prve vladni politiki glede Ukrajine je odvrnila nekatere rusko govoreče volivce in po pisanju AFP je mogoče pričakovati, da se precejšen del manjšine, ki predstavlja četrtino prebivalcev, ne bo udeležil volitev.
Od ponedeljka je svoj glas predčasno oddalo že skoraj 26 odstotkov od približno 965 tisoč volilnih upravičencev, od tega dve tretjini v okviru spletnega glasovanja.
1