Od leta 1992, ko je Bill Clinton prvič prevzel vodenje ZDA, je zakoncema uspelo na različne načine zbrati okoli dve milijardi evrov, poroča časnik Wall Street Journal. Kdo financira nekdanji prvi par?
Družinska tradicija
S stališča dobičkonosnosti je kariera visokoprofilnih politikov tipa Bill Clinton obratnosorazmerna karieri športnikov. Medtem ko zadnjim dohodki ob koncu kariere praviloma strmo upadejo, gredo politikom strmo navzgor. Zakonca Clinton sta živ dokaz za to dinamiko, saj sta pri nabiranju sredstev že korporativno učinkovita. Tudi nekdanja (in morda ponovna) prva hči Chelsea je kljub povsem nekredibilno izraženi mržnji do denarja že prevzela svoj del zbirateljskih aktivnosti.
Darežljiv finančni sektor
Politika v ZDA je – bolj nazorno kot kjerkoli drugje – velik posel. Tega nihče niti ne skriva. Zato ni presenetljivo, da so med največjimi donatorji domače korporacije. Po podatkih, ki jih je zbral Wall Street Journal, se je največ prispevkov v blagajno zakoncev Clinton steklo iz finančnega sektorja – v zadnjih 22 letih kar 150 milijonov evrov. Samo podjetji Goldman Sachs in Citigroup sta donirali po 3,6 oziroma 2,8 milijona evrov.
Darujejo celo republikanci
Med podjetji, ki so bila do Clintonovih zelo radodarna, Wall Street Journal navaja tudi medijsko podjetje Newsweb, ki trži alternativne in etnično obarvane časopise ter upravlja z radijskimi in TV-postajami. Od Newsweba sta Clintonova prejela skupno dobrih 18 milijonov evrov. Tudi ameriški Džirlo, Sim Daniel Abraham, prvi človek podjetja, ki trži shujševalne preparate Slim Fast, je bil s šestimi milijoni darežljiv. Klasično demokratska Coca-Cola je do zdaj prispevala prek pet milijonov. Clintonova sta očitno tako močna, da se jima ne morejo upreti niti podjetja, ki tradicionalno podpirajo republikance – medijski imperij Fox je pod taktirko Ruperta Murdocha daroval 2,2 milijona evrov.
Sindikalna podpora
Zakonca Clinton sta skozi svojo politično kariero vzdrževala izjemno pozitiven odnos s sindikati. Ti so tudi širše za demokratsko stran izjemno pomemben finančni vir. Po podatkih zvezne volilne komisije ZDA je sindikat državnih uslužbencev tako Clintonovima do zdaj namenil skoraj štiri milijone evrov. Od leta 1989 dalje je isti sindikat večino svojih prispevkov v višini 45 milijonov evrov namenil demokratom.
Govorni milijoni
Če so za športnike zunaj igrišča donosna sponzorstva, so za politike zunaj parketa prava zlata jama govori in javni nastopi. Za profilirane politike ni nič bolj donosnega kot govorni pohod. Časnik Washington Post ocenjuje, da je Bill Clinton do začetka leta 2013, torej v 12 letih od odhoda iz Bele hiše, izvedel 542 govorov. Ti so mu prinesli dobrih 77 milijonov evrov honorarjev. Največ je za njegove retorične spretnosti odštelo švedsko podjetje Ericsson leta 2011, kar dobro polovico milijona. V primerjavi s tem je nedavni medijski pomp, ki je obkrožal njegov napovedani govor na univerzi v Nevadi, za 165 tisoč evrov skoraj nepomemben. Kaže tudi, da je njegova retorika tako prepričljiva, da mu niti ni treba biti fizično prisoten – istega leta je namreč iz Floride s pomočjo satelitskega prenosa predaval občinstvu v Avstraliji – za skromnih 110 tisoč evrov.
Priprave na volitve v 2016
Spretnost zakoncev Clinton za akumuliranje številčnih zneskov je že dve leti pred naslednjimi predsedniškimi volitvami – kjer naj bi Hillary kandidirala kot moževa naslednica – postala vroča politična tema. Zakonca sta namreč že dokazala, da znata motivirati donatorje. Republikanci so upravičeno zaskrbljeni, saj bo zbiranje sredstev pred in v sklopu kampanje gotovo obrodilo še dodatne sadove. Sploh če bo Clintonova izkoristila novo tehnologijo, kot je to storil Obama. Organizacija ActBlue, ki je pravzaprav spletni zbiralnik za prispevke, namenjene demokratskim politikom, obstaja šele deset let in je do zdaj zbrala skoraj 400 milijonov evrov. Ta je (posredno) tudi največji politični donator v ZDA sploh.
3
