Kongres z dvema predlogoma o rešitvi ameriške dolžniške krize

Voditelja obeh domov pa danes prihajata na dan vsak s svojim predlogom, s čimer nameravata pomiriti svetovne finančne trge.

Republikanci so zapustili pogajanja Predsednik ZDA Barack Obama je odpovedal današnja nastopa za zbiranje denarja za svojo predsedniško kampanjo in ostaja v Washingtonu praktično že mesec dni. Do petka je kazalo, da so republikanski kongresniki ter Obama in demokrati na poti do velikega dogovora, po katerem bi v naslednjih desetih letih znižali proračunski primanjkljaj kar za 4000 milijard dolarjev, vendar pa je predsednik predstavniškega doma republikanec John Boehner zapustil pogajanja.

Obama je predlagal odpravo davčnih olajšav Obama je predlagal odpravo davčnih olajšav za premožne in naftna podjetja ter ob tem tudi davčno reformo, ki bi znižala stopnje za vse davčne razrede ob odpravi lukenj za izogibanje plačevanju davkov. Predlog, o katerem so se dogovarjali, je predvideval odpravo davčnih olajšav šele čez nekaj let, do krčenja porabe pa bi prišlo nemudoma. Obama je pri tem med drugim sprejel tudi dolgoročno znižanje pokojninskih in zdravstvenih ugodnosti za upokojence.

Se zgodba morda bliža katastrofalnem koncu?

Vendar pa so republikanci v predstavniškem domu podpisali zaobljubo, da ne bodo nikoli glasovali za nič, kar bi povišalo davke, in zgodba se morda bliža katastrofalnem koncu. Azijske borze so danes padle, prav tako so večinoma v rdečem evropske borze in tudi Wall Street je začel nižje. Finančni trgi so doslej na dogajanje v Washingtonu gledali kot na politični teater in ostajali prepričani, da bodo ZDA na koncu ohranile kreditno sposobnost.

Bo prišlo do panike na finančnih trgih? S približevanjem 2. avgusta, ki ga je finančni minister ZDA Timothy Geithner postavil kot skrajni rok za povišanje meje javnega dolga, sicer vlada ne bo sposobna sproti plačati vseh svojih obveznosti, pa se povečuje zaskrbljenost zaradi morebitnega izbruha panike na finančnih trgih. Bonitetne hiše so Washington v zadnjih tednih opozorile, da bodo morale po 2. avgustu znižati ameriško kreditno oceno, ki je sedaj najvišja (AAA).

Bo ocena padla in se bo posredno dolg države še povečal? Moody's in S&P pa sta k temu dodala še zahtevo po ureditvi javnih financ na dolgi rok, sicer bo ocena kljub povišanju meje javnega dolga padla. Če pade ocena, bodo upniki, med katerimi je polovica tujih, zahtevali višje obresti na ameriške obveznice in stroški zadolževanja države se bodo povečali, to pa bi vplivalo na celotno gospodarstvo.

Nam lahko grozi katastrofa svetovnih razsežnosti?

Predstavniki administracije želijo obenem pomiriti trge in prepričati republikance, da je položaj resen. Državna sekretarka Hillary Clinton je ob koncu azijske turneje v Hongkongu izrazila prepričanje, da bo kongres pravočasno našel rešitev. Finančni minister Geithner pa je v nedeljo za televizijo CNN ponovno opozoril, da v primeru propada pogajanj grozi katastrofa svetovnih razsežnosti.

Bo javni dolg še večji od 14.300 milijard dolarjev?! Predsednik predstavniškega doma Boehner je prišel na dan s predlogom, po katerem bi sedanjo mejo javnega dolga 14.300 milijard dolarjev, ki je bila presežena že maja, povišali v dveh delih. Najprej za 900 milijard dolarjev, obenem pa bi za 1200 milijard znižali porabo, in sicer brez odprave davčnih olajšav. Nato bi ustanovili komisijo, ki bi našla način za dodatno povišanje meje dolga in dodatno krčenje proračunskega primanjkljaja.

Bo zmanjkalo denarja za pokojnine?

Vodja senatnih demokratov Harry Reid je predstavil načrt, po katerem bi mejo javnega dolga dvignili za 2700 milijard dolarjev, kar bi moralo zadostovati do leta 2013, za enak znesek pa bi tudi zmanjšali porabo. Reidov predlog ne predvideva odprave davčnih olajšav, kar je krepka koncesija republikancem. Ti njegov predlog zavračajo, ker menijo, da bo šlo le za navidezno krčenje porabe.

Obama pa, kot je v nedeljo na televiziji NBC povedal šef kabineta William Daley, ne bo sprejel dogovora, ki meje javnega dolga ne bo povišal dovolj, da bo veljala do leta 2013. Predstavniki administracije zagotavljajo, da bodo morali po 2. avgustu najprej poplačati upnike oziroma imetnike državnih obveznic, za pokojnine pa bo denarja zmanjkalo. Vlada si denar mora izposojati, ker ima proračun po podatkih Centra za politične analize 125 milijard dolarjev mesečnega primanjkljaja.