V Kijevu je umrla novinarka, ki je bila trn v peti Putinu

A 95-year-old Ukrainian woman who lived through Soviet-era famine and World War II said she’s “never seen anything as horrible” as the Russian invasion. pic.twitter.com/BsvlnIHXJ3

— CBS News (@CBSNews) March 22, 2022

95-letna ukrajinska ženska, ki je preživela gladomor oziroma veliko lakoto, ki jo je Stalin namenoma organiziral v obdobju Sovjetske zveze leta 1933, in drugo svetovno vojno, je medtem povedala, da v življenju še ni videla "česa tako groznega", kot je ruska invazija.

"Zakaj je potrebna ta vojna? Mi smo Ukrajinci, želimo si biti neodvisni. Bili smo neodvisni 30 let, zdaj si želimo, da nas pustijo živeti v miru. Sedemdeset let smo živeli pod tem jarmom," je dodala.

21.17 V obstreljevanju Kijeva ubita ruska novinarka

Med ruskim obstreljevanjem stanovanjske soseske v ukrajinski prestolnici Kijev je bila ubita ruska novinarka preiskovalnega medija The Insider Oksana Baulina, so danes objavili na spletni strani tega medija. Baulina je delala za protikorupcijsko fundacijo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, dokler je niso ruske oblasti lani razglasile za ekstremistično organizacijo.

Oksana Baulina, a journalist for The Insider, died under fire in Kyiv after a rocket strike on a shopping center in Podol https://t.co/Su1TxIibGr

— The Insider (@InsiderEng) March 23, 2022

20.45 Rusija izgnala ameriške diplomate

Rusija je veleposlaništvu ZDA v Moskvi posredovala seznam diplomatov, ki jih je razglasila za nazeželene, je danes sporočilo zunanje ministrstvo v Moskvi. Pri tem niso navedli imen ali števila diplomatov, ki morajo zapustiti Rusijo. Odločitev o izgonu diplomatov je Moskva sprejela kot povračilni ukrep zaradi izgona 12 ruskih diplomatov iz ruskega diplomatskega predstavništva ZN v New Yorku, je sporočilo ministrstvo.

19.58 Članice EU potrdile dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini

Svet Evropske unije, v katerem so države članice, je danes potrdil dodatnih 500 milijonov evrov vojaške pomoči Ukrajini. Skupna vrednost evropske vojaške pomoči Kijevu tako znaša milijardo evrov.

Iz novega svežnja pomoči bodo financirali zagotavljanje neubojnih sredstev, kot so osebna zaščitna oprema, paketi prve pomoči in gorivo, pa tudi vojaške opreme ter platform, namenjenih dobavi orožja za obrambne namene, so sporočili iz Sveta EU.

18.00 Rusija naj bi prikrivala zdravstveno stanje obrambnega ministra

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu se v javnosti ni pojavil že od 11. marca. Ruski državni mediji sicer poročajo, da se je Šojgu v zadnjih dvanajstih dneh udeleževal sestankov in protokolarnih dogodkov, a Kremelj ni objavil nobenih fotografij ali videoposnetkov, ki bi to dejansko dokazovale. 18. marca naj bi se udeležil podelitve priznanj, toda Kremelj je ob novici objavil njegove stare fotografije.

Neodvisnim medijem, ki poročajo o aktualnem dogajanju v Rusiji, naj bi viri iz Šojgujevega kroga prijateljev in sodelavcev zaupali, da ima obrambni minister težave s srcem. 

Sergej Šojgu velja za velikega zaupnika in tesnega prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Bil naj bi eden redkih ruskih politikov, s katerimi se Putin potrjeno druži tudi v zasebnem življenju. Foto: AP / Guliverimage

Poznavalci ruske notranje politike so sicer opomnili tudi, da se vsaj od 11. marca v javnosti ni pojavljal tudi Valerij Gerasimov, načelnik Generalštaba oboroženih sil Ruske federacije. 

14.53 Putin: Rusija bo za dobavo plina v Evropo sprejemala zgolj rublje

Rusija bo za dobavo plina nekaterim državam, med njimi so vse članice EU, sprejemala le plačila v rubljih, je danes napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Kot je dodal, bo Rusija prenehala sprejemati plačila v "kompromitiranih" valutah. "Odločil sem se, da bom izvedel vrsto ukrepov za prenos plačila za dobavo plina neprijaznim državam v ruske rublje," je dejal Putin in odredil, da je treba spremembe izvesti v roku enega tedna. Takoj po objavi Putinove napovedi se je rubelj v primerjavi z ameriškim dolarjem in evrom okrepil.

14.37 EU z novimi ukrepi za pomoč članicam pri sprejemanju ukrajinskih beguncev

 Na Evropski komisiji so danes predstavili nadaljnje korake za pomoč državam članicam pri zagotavljanju dostopa ukrajinskim beguncem do izobraževanja, zdravstva, stanovanj in dela. Posebno pozornost ob tem namenjajo otrokom.

Kot so poudarili na komisiji, je treba otrokom zagotoviti posebno zaščito in v okviru tega njihove pravice. Med temi je pomoč otrokom pri dostopu do izobraževanja. Bruselj bo skupaj z državami članicami zagotovil deljenje izkušenj in ugotovil, kaj je potrebno za to, da se bodo ukrajinski otroci šolali naprej.

Na področju zdravstva bo komisija sprejela ukrepe za skrb za duševno zdravje tistih, ki bežijo pred vojno. Med drugim namerava vzpostaviti mrežo ukrajinsko govorečih zdravstvenih delavcev za to področje.

Kot so poudarili na komisiji, je treba otrokom zagotoviti posebno zaščito in v okviru tega njihove pravice. Foto: Reuters Ob tem države članice poziva k pomoči tistim Ukrajincem, ki prihajajo v EU, pri dostopu do dela in poklicnega izobraževanja. Komisija poleg tega pripravlja nove smernice za olajšanje priznavanja profesionalnih kvalifikacij, ki so jih posamezniki pridobili v Ukrajini.

Napovedala pa je še novo pobudo "varnih domov", ki bo Evropejcem, ki ponujajo svoje domove ukrajinskim beguncem, omogočila pridobivanje finančnih sredstev.

Bruselj je obenem v podporo državam članicam pri sprejemu in pomoči beguncem iz Ukrajine predlagal, da se za 3,4 milijarde evrov poveča skupno predhodno financiranje iz sklada REACT-EU.

14.07 Rusija obsodila predlog o napotitvi mednarodnih mirovnih sil v Ukrajino

Rusija je danes obsodila predlog Poljske, da bi v Ukrajino napotili Natove mirovne sile, ter ga označila za "nepremišljenega". Opozorili so, da bi v tem primeru lahko izbruhnil neposredni spopad med ruskimi in Natovimi silami, poroča tiskovna agencija Reuters.

Zamisel o napotitvi Natovih mirovnih sil v Ukrajino je "nepremišljena in zelo nevarna", je novinarjem dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Posledice morebitnega spopada med našimi vojaki in silami Nata so povsem jasne in bi jih bilo težko popraviti," je dodal.

Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v govoru pred zaposlenimi in študenti na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose predlog zavrnil. "To bo neposreden spopad med ruskimi in Natovimi oboroženimi silami, ki so se mu vsi poskušali izogniti, in so tudi rekli, da se načeloma ne bi smel zgoditi," je dejal.

14.00 Ukrajina znova poziva k dobavi sodobnega orožja

Ukrajina je danes zahodne države znova pozvala, naj ji dobavijo orožje za boj proti ruski vojski. V Kijevu so opozorili, da vojne ne morejo dobiti brez sodobnega orožja, kot so rakete srednjega dosega.

"Naše oborožene sile in državljani kažejo nadčloveški pogum, ampak vojne ne moremo dobiti brez ofenzivnega orožja, brez raket srednjega dosega, ki so lahko tudi sredstvo odvračanja," je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Volodmirja Zelenskega Andrij Jermak, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Drugi svetovalec Zelenskega Mihajlo Podoljak pa je danes tvitnil, da potrebujejo sodobno protiletalsko orožje ter rakete in granate, sploh če nad Ukrajino ne bo vzpostavljena prepoved preletov.

Podoljak je obenem Zahod pozval k uvedbi naftnega embarga za Rusijo ter zaprtju pristanišč za ruske ladje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajina je poziv Zahodu, naj ji pomaga s sodobnim orožjem, ponovila, potem ko je Rusija minuli konec tedna sporočila, da so v Ukrajini prvič doslej uporabili tudi najsodobnejše orožje, hipersonične rakete.

Jermak je v torek še dejal, da se Ukrajina ne more učinkovito braniti brez zanesljivega sistema zračne obrambe.

Po pričakovanjih bo o vojaški pomoči Ukrajini govora tudi na vrhu Nata v četrtek, na katerem bo po video povezavi sodeloval tudi Zelenski. Nato je sicer že zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, češ da bi to vodilo v neposreden spopad med Rusijo in zavezništvom, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice.

13.17 Putina zapustil eden od najpomembnejših svetovalcev

Putina je zapustil nekdanji tesni sodelavec in svetovalec Anatolij Čubajs, ta je tudi zapustil Rusijo in se ogradil od vojne z Ukrajino, poroča Bloomberg. Čubajs je eden od najvišjih svetovalcev, ki so se odločili končati sodelovanje s Kremljem in odkrito povedati, da nasprotujejo invaziji v Ukrajini.

Foto: Reuters

13.12 Poljska izgnala 45 ruskih diplomatov

Poljska je izgnala 45 ruskih diplomatov zaradi domnevnega vohunjenja. Kot je v Varšavi povedal notranji minister Mariusz Kaminski, so izgnali "45 vohunov, ki so se pretvarjali, da so diplomati", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Odločno in temeljito bomo razgradili mrežo ruskih posebnih služb v naši državi," je na Twitterju še zapisal minister.

Ruski veleposlanik na Poljskem Sergej Andrejev je na vprašanje novinarjev ob prihodu z zunanjega ministrstva v Varšavi izgon diplomatov potrdil in pojasnil, da morajo Poljsko zapustiti najkasneje v petih dneh.

Dejal je še, da so obtožbe, da so diplomati na Poljskem izvajali aktivnosti, ki niso skladne z njihovim diplomatskim statusom, neutemeljene, in napovedal, da bo Moskva sprejela protiukrep.

Ruski veleposlanik je še dejal, da Poljska in Rusija ohranjata diplomatske odnose. "Veleposlaništvi ostajata, veleposlanika ostajata," je dejal.

Poljska protiobveščevalna služba ABW je danes sporočila tudi, da so pridržali poljskega državljana, ki je osumljen vohunjenja za ruske tajne službe. Kot so pojasnili, je njegovo delovanje ogrožalo notranjo in zunanjo varnost Poljske.

12.49 To so žrtve na ruski strani

Ukrajinci so objavili žrtve ruske vojske po slabem mesecu vojne. Ubitih je bilo že 15.600 vojakov, uničili so 101 letalo, 124 helikopterjev, 517 tankov, več kot 1.500 oboroženih vozil različnih vrst in drugih vojaških vozil.

Information on Russian invasion

Losses of the Russian armed forces in Ukraine, March 23 pic.twitter.com/Z4OUuUuc1G

— MFA of Ukraine 🇺🇦 (@MFA_Ukraine) March 23, 2022

12.31 Putin se bo udeležil letošnjega vrha G20

Ruski predsednik Vladimir Putin se namerava udeležiti letošnjega vrha G20 v Indoneziji, je danes povedala ruska veleposlanica v Indoneziji in tako zavrnila ugibanja, da bodo Rusijo izključili iz skupine zaradi vojne v Ukrajini. Da se Rusije ne more kar tako izključiti, se strinjajo tudi v Pekingu.

ZDA so v torek namreč namignile, da bi se lahko posvetovale z zavezniki glede članstva Rusije v mednarodnih forumih, s čimer bi povečali pritisk na Moskvo zaradi vojne v Ukrajini. Rusijo so sicer pred leti po priključitvi Krima izključili iz skupine G8.

Ruska veleposlanica Ljudmila Vorobjeva je danes zagotovila, da je Džakarta poslala vabilo za novembrski vrh G20 tudi Putinu. "Odvisno bo od veliko stvari, tudi razmer glede covid-19, ki se izboljšujejo. Ampak za zdaj da, namen je, da pride," je povedala o udeležbi Putina na vrhu.

Je pa veleposlanica priznala, da so zahodne države poskušale izključiti Rusijo iz več mednarodnih organizacij, tudi skupine G20, kar je po njenem mnenju nesorazmeren odziv.

Indonezija sicer ne načrtuje, da bo vojna v Ukrajini ena od tem vrha.

Proti izključitvi Rusije iz G20 so tudi v Pekingu. "G20 je glavni forum za mednarodno gospodarsko sodelovanje," je povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva. "Rusija je pomembna članica in nobena članica nima pravice izključiti druge države," je dodal.

12.15 Ukrajina potrdila: Ubili smo še enega pomembnega ruskega poveljnika

Ukrajinci naj bi v boju z rusko vojsko ubili še enega pomembnega ruskega poveljnika, so objavili lokalni mediji, ki so povzeli besede Sergeja Bratčuka, ki poveljuje vojski v Odesi.

11.28 Rusija ZDA očita oviranje pogajanj z Ukrajino

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes ZDA očital, da poskušajo ovirati težka pogajanja z Ukrajino. Da so pogajanja težka, je poudaril tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je obenem pozval Zahod k novim sankcijam proti Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije.

Lavrov je bil kritičen do ZDA. "Pogovori so težki, ukrajinska stran stalno spreminja svoja stališča. Težko se je izogniti vtisu, da jih za roko vodijo ameriški kolegi," je povedal.

Prepričan je, da si Washingtonu ne želi, da bi se pogajalski proces končal hitro, saj naj bi računali na nadaljnje zalaganje Ukrajine z orožjem.

Pogajanja je komentiral tudi Zelenski v videu, ki ga je objavil danes zgodaj zjutraj. "So zelo težka, na trenutke škandalozna, ampak napredujemo korak za korakom," je povedal.

Pojasnil je, da se pogajalci slišijo vsak dan. "Delali bomo, borili se bomo, kolikor bo mogoče. Do konca. Pogumno in odprto," je povedal.

Ob tem se je zahvalil mednarodni skupnosti za podporo, ki jo je izkazala Ukrajini, ter izrazil upanje, da bodo vrhovi G7, Nata in EU ta teden vodili v nadaljnjo podporo in sankcije proti Rusiji.

11.08 V Ukrajini danes predvidoma devet humanitarnih koridorjev

Za reševanje civilnega prebivalstva iz obleganih mest in manjših krajev v Ukrajini je danes po navedbah Kijeva predvidenih devet humanitarnih koridorjev. Nadaljevala naj bi se tudi evakuacija iz mesta Mariupol, čeprav o tem ni dogovora z rusko stranjo, je sporočila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk.

Vereščukova upa, da bo ljudem, ki želijo zapustiti mesto, uspeli priti do bližnjega Berdjanska, kjer nanje čaka humanitarna pomoč. Za prevoz ljudi je pripravljenih 24 avtobusov, njene besede povzema britanski BBC.

Kar nekaj od predhodnih poskusov za varen umik prebivalcev Mariupola je propadlo, ker so ruske sile nadaljevale obstreljevanje. Ruska stran sicer za neuspeh vzpostavitve koridorjev krivi Ukrajino.

Poleg tega naj bi danes dva humanitarna koridorja iz manjših krajev vodila v Zaporožje, iz krajev severovzhodno od Kijeva so predvidene tri poti za evakuacijo proti predmestju prestolnice, še ena iz mesta Borodjanka, dva koridorja pa z območja Lugansk na vzhodu države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

10.53 Scholz: Ruska ofenziva v Ukrajini je zastala

Scholz je pozval k takojšnjemu končanju vojne. "Orožje mora utihniti, in to takoj," je poudaril.

"Ofenziva Putina je zastala, kljub vsemu uničenju, ki ga povzroča dan za dnem," je dejal Scholz.

Prepričan je, da bi moral Putin slišati resnico. Vojna ne uničuje le Ukrajine, ampak tudi prihodnost Rusije. Tako so po njegovem mnenju sankcije Zahoda učinkovite in bodo rusko gospodarstvo dodatno prizadele. "Ampak to je šele začetek, veliko najhujših posledic bo vidnih v prihodnjih tednih," je dejal in pojasnil, da pripravljajo nove sankcije.

Nemški kancler je Ukrajini zagotovil nadaljnjo solidarnost, a ponovil, da se Nato ne namerava vmešati v vojno z Rusijo. Pojasnil je, da kljub glasnim pozivom k uvedbi območja prepovedi poletov tega ne bodo uresničili. Vztrajati je treba namreč pri tem, da ne pride do neposredne konfrontacije med Natom in Rusijo. "Nato ne bo vpleten v vojno," je poudaril.

10.20 Češki aktivisti so se poklonili mariupolskim žrtvam

V Pragi so se v torek zvečer aktivisti poklonili žrtvam obstreljevanja v ukrajinskem mestu Mariupol. Na tleh so s svečami ustvarili zapis "otroci". Številu žrtev, ki so umrle v bombardiranju gledališča, še ni znano. Ukrajinski predsednik Zelenski je že povedal, da od mesta ni ostalo nič več.

Foto: Reuters

9.54 Ukrajinska vojska ohranja svoje položaje

Ukrajinska vojska po lastnih navedbah ohranja svoje položaje, čeprav ruske sile še naprej vztrajajo pri okrepljenih zračnih napadih. Napredovanje ruskih vojakov so ustavili na več frontah. So pa ruski vojaki napadli vojaške tarče na severozahodu Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinski generalštab je danes sporočil, da jim je uspelo ustaviti napredovanje ruskih sil med drugim pri kraju Slovjansk na območju Donecka, obranili pa so tudi Mikolajev na jugu države ter Černigov na severovzhodu. Tudi oblegani Mariupol z vseh strani še naprej branijo ukrajinske sile, so dodali.

Mariupol je pomembna tarča ruskih napadov, saj bi z njegovim zavzetjem ruske sile ustvarile kopenski most med priključenim Krimom in zavzetim območjem Donbasa. Da je to pomemben del operacije, je za tiskovno agencijo Ria Novosti potrdil tudi predstavnik zasedenega Krima Kiril Stepanov, poroča britanski BBC.

Medtem je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da jim je uspelo s helikopterjem uničiti ukrajinsko skladišče orožja, pri čemer niso navedli kraja. Je pa ukrajinska stran pred tem poročala o napadu helikopterja na območju Harkova na vzhodu države.

Obenem naj bi ruska vojska v torek zvečer napadla vojaške tarče na območju Rovna na severozahodu Ukrajine, je danes za ukrajinsko tiskovno agencijo Unian povedal regionalni poveljnik ukrajinske vojske Vitalij Koval. Trenutno še ocenjujejo nastalo škodo.

Ruska vojska je zatrdila, da je v napadu uničila skladišče orožja in da je napad izvedla z morja z raketo dolgega dosega, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Kot opozarja dpa, nobenih navedb niso mogli neodvisno preveriti.

9.07 Ruski poslanci za zaporno kazen za "lažne novice" o dejanjih Moskve v tujini

Ruski poslanci so v torek sprejeli predlog zakona, ki predvideva do 15 let zapora za objavljanje domnevno lažnih informacij o ruskih dejanjih v tujini. S sprejetjem predloga bi dopolnili že veljavno zakon o "lažnih novicah" o ruski vojski.

Predlog predvideva zapor in visoke globe za ljudi, ki bi zavestno objavljali domnevno lažne informacije o dejanjih ruskih vladnih agencij v tujini. Če bi te informacije imele resne posledice, pa je zagroženih do 15 let zapora, so sporočili iz dume.

Zdaj zakon čaka še sprejetje v zgornjem domu parlamenta, veljati pa bo začel s podpisom ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predlog sicer dopolnjuje že veljavni zakon, ki omogoča do 15 let zapora za širjenje domnevnih lažnih novic o ruski vojski. V okviru tega zakona so preiskovalci v torek zagnali preiskavo proti priljubljenemu novinarju Aleksandru Nevzorovu, ki je poročal, da je vojska namerno napadla porodnišnico v ukrajinskem Mariupolu.

Kot so pojasnili ob zagonu preiskave, je Nevzorov namerno širil lažne informacije o obstreljevanju, njegovo poročanje pa so pospremile "netočne fotografije civilistov, ki jih je prizadelo obstreljevanje".

Preiskovalci trenutno še iščejo Nevzorova, ki pa naj bi trenutno bival v tujini.

Rusija že dlje časa zaostruje ukrepe proti neodvisnim medijem in aktivistom. Medijski regulator Roskomnadzor je v torek uradno posvaril časnik Nova Gazeta, da ni upošteval zakona, ko v poročanju o nevladni organizaciji ni omenil, da gre za tujega agenta. Pri tem regulator ni pojasnil, za katero nevladno organizacijo je šlo. Zaradi opozorila še enemu zadnjih neodvisnih medijev v državi grozi zaprtje. Glede na rusko zakonodajo lahko namreč sodišče zapre medij, če v enem letu prejme dve uradni opozorili.

Tiskovna predstavnica Nove Gazete Nedežda Prusenkova je sicer v torek dejala, da še niso prejeli kopije opozorila.

8.58 Rusi pripravljajo nov napad

Ruska vojska želi obkrožiti Ukrajince in se pripravlja na velik napad, je potrdilo britansko ministrstvo za obrambo, ki je informacije potrdilo s pomočjo svojih obveščevalcev v Ukrajini.

8.52 Rusi bombardirali most v Černigovu

Ruska vojska je ponoči v Černigovu bombardirala most, ki je bil ključen za prevoz humanitarne pomoči in evakuacije civilnega prebivalstva. To je na Telegramu objavil svetovalec ukrajinskega ministra za notranje zadeve Anton Gerašenko, ki je zapisal, da mu je to potrdil načelnik tamkajšnje regije Vjačeslav Čus. Mesto Černigov je 150 kilometrov od Kijeva.

8.50 Ruska vojska demoralizirana

Ukrajinska vojska trdi, da so ruski vojaki v Ukrajini zelo demoralizirani.

7.46 Do zdaj ubitih 121 otrok

Od začetka vojne do zdaj je bilo ubitih 121 otrok, najmanj 167 je bilo ranjenih.

Dva otroka sta v mestu Rubižne umrla po ruskem bombardiranju. Tamkajšnji guverner je potrdil, da so izstrelki padli na zgradbo in še na tri ljudi, dva izmed teh sta bila otroka.

Do zdaj je potrjenih 2.510 civilnih žrtev, vključno z 953 ubitimi in 1.557 ranjenimi. Med 953 žrtvami je 192 moških, 142 žensk, 12 deklic, 26 dečkov in 40 otrok ter 541 odraslih, katerih spol še ni znan.

7.41 Vojak ubil moškega in posilil žensko

⚡️Prosecutor General: Russian invader kills man, rapes wife in Kyiv Oblast.

In a village in Brovarskyi district, a Russian soldier murdered a man and, along with another soldier, raped his wife, according to Iryna Venediktova. One of them was identified and is now wanted.

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) March 22, 2022

V vasi na območju Brovarskega okraja blizu Kijeva je ruski vojak umoril moškega skupaj s še enim sovojakom, nato pa posilil ženo ubitega, poroča Irena Venediktova. Enega izmed vojakov so identificirali in ga zdaj iščejo.

7.16 Zelenski: V Mariupolu ostaja ujetih sto tisoč ljudi

V obleganem mestu Mariupol na jugu Ukrajine, ki je tarča intenzivnega obstreljevanja ruske vojske, ostaja ujetih okoli sto tisoč ljudi, je v nagovoru ponoči sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Humanitarne razmere v mestu se poleg tega slabšajo, poskuse reševanja civilistov prek koridorjev pa po njegovih besedah ovira ruska stran.

"Danes je v mestu približno sto tisoč ljudi. V nehumanih razmerah. V popolni blokadi. Brez hrane, vode, zdravil. Pod nenehnim obstreljevanjem, pod nenehnim bombardiranjem," je v nagovoru na Facebooku, ki ga povzema britanski BBC, dejal Zelenski.

Samo v zadnjih 24 urah je po njegovih besedah mesto zapustilo več kot sedem tisoč ljudi. A prizadevanja za reševanje civilistov prek koridorjev ovirata "rusko obstreljevanje in teror", je zatrdil in navedel primer ene od skupin, ki naj bi jo med potovanjem po dogovorjenem humanitarnem koridorju zajeli Rusi.

Znova je pozval Rusijo, naj omogoči varne humanitarne koridorje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mariupol je ključna tarča v vojni ruskega predsednika Vladimirja Putina proti Ukrajini, saj bi z zavzetjem mesta zagotovil most med ruskimi silami na Krimu ter ozemljem pod ruskim nadzorom na severu in vzhodu. Po navedbah ameriškega Pentagona Rusija zdaj mesto napada z artilerijo, raketami dolgega dosega in ladij v bližnjem Azovskem morju.

Lokalne ukrajinske sile poročajo tudi o silovitih spopadih z rusko pehoto, ki naj bi napadala mesto, potem ko je to zavrnilo poziv k predaji, poroča AFP.

7.13 Pentagon kritičen do ruskega stališča glede uporabe jedrskega orožja

Pentagon je obsodil izjave tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova, ki v torek ni želel zavrniti možnosti uporabe jedrskega orožja v vojni v Ukrajini. Gre za nevarne izjave, je dejal tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.

Peskov je v torek v pogovoru za CNN glede uporabe jedrskega orožja dejal, da ga Moskva ne bo uporabila, razen v primeru "eksistencialne grožnje Rusiji".

"To ni način, na katerega naj bi ravnala odgovorna jedrska sila," je v torek dejal Kirby v odzivu, poroča britanski BBC.

Je pa dodal, da trenutno niso opazili ničesar, kar bi vodilo v spremembo ameriške odvračalne strategije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je 27. februarja dvignil pripravljenost ruskih sil za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem. Zahod sicer od takrat ni videl nobenih znakov, da bi Rusija mobilizirala svoje jedrske sile.

6.32 Rusi uničili laboratorij v Černobilu

Ruska vojska, ki je okupirala jedrsko elektrarno v Černobilu, je uničila in zasegla zelo pomemben laboratorij, ki je stal na tem mestu, trdijo na ukrajinski strani. Vreden naj bi bil okrog šest milijonov evrov. V njem je bilo veliko zelo vredne analitične opreme, ki ni bila dostopna nikjer drugje v Evropi.

6.05 Nadaljnja prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini

Ameriški predsednik Joe Biden bo danes odpotoval v Evropo, kjer se bo v četrtek in petek v Bruslju udeležil vrhov Nata, EU in skupine G7, na katerih bo osrednja tema ukrepanje proti Rusiji zaradi invazije na Ukrajino. Biden bo v okviru obiska v Evropi obiskal tudi Poljsko, kamor se je zateklo največ beguncev iz Ukrajine.

Foto: Reuters

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa bo danes prek videopovezave nagovoril francosko narodno skupščino in japonski parlament. Na podoben način je v preteklih dneh že nagovoril parlamente drugih držav, med njimi nemški bundestag in ameriški kongres, pa tudi Evropski parlament. V četrtek bo medtem na povabilo Nata prek videopovezave po napovedih nagovoril tudi vrh zavezništva. V nagovorih do zdaj je pozval predvsem k pomoči v boju proti ruski agresiji.

Ukrajina bo v ospredju tudi tokratnega plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Bruslju. Poslanci bodo s predsednikoma Evropske komisije in Evropskega sveta Ursulo von der Leyen in Charlesom Michelom govorili o izrednem zasedanju voditeljev EU v francoskem Versaillesu pred dvema tednoma in o prihajajočem rednem vrhu.

Novice V nekaj dneh bi lahko Belorusija v Ukrajino napotila 15 tisoč vojakov

Novice Kaj imata za bregom Rusija in Kitajska?