Nedelja, 1. 9. 2019, 19.03
5 let, 2 meseca
Kitajska in ZDA uvedle nove carine
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,40
2
Kitajska in ZDA sta z današnjim dnem uresničili odločitve o novih dodatnih carinah na izdelke v medsebojni blagovni menjavi. Gre za prvi krog uvajanja carin, ki bodo v primeru Pekinga skupno obremenile 75 milijard dolarjev ameriškega uvoza, v primeru Washingtona pa za 300 milijard dolarjev uvoženih izdelkov iz Kitajske.
Ameriški predsednik Donald Trump je avgusta napovedal 10-odstotne carine na 300 milijard dolarjev vreden kitajski uvoz. Pozneje je uvajanje carin razdelil na dva dela; prvi del carin je začel veljati danes, drugi pa šele s 15. decembrom.
Povračilni ukrepi razjezili Trumpa
Kitajska se je odzvala z napovedjo pet- oziroma 10-odstotnih carin na 5.078 ameriških izdelkov, ki jih letno uvozi za 75 milijard dolarjev. Tudi v Pekingu so napovedali uvajanje v dveh delih; danes in 15. decembra. Hkrati bo s 15. decembrom Kitajska uvedla pet- oziroma 25-odstotne carine na ameriške avtomobile in avtomobilske dele.
Povračilni ukrepi so razjezili Trumpa, ki je napovedal, da bodo danes in decembra namesto 10-odstotnih uvedene 15-odstotne carine. Z oktobrom bo Washington ob tem 25-odstotne carine, ki že veljajo na izdelke v vrednosti 250 milijard dolarjev, dvignil na 30 odstotkov.
Danes so po oceni ekonomistov tako začele veljati 15-odstotne dodatne carine na kitajski uvoz v skupni vrednosti okoli 112 milijard dolarjev, ki vključuje vse od nekaterih prehranskih izdelkov prek športne opreme do obutve, glasbenih instrumentov in pohištva. Sredi decembra pa bodo po takšni dodatni stopnji poleg elektronskih izdelkov ocarinjena še oblačila.
Trgovinski spor, ki se vleče od marca lani
Trump je sicer uvedbo dela dodatnih carin preložil kot darilo ameriškim potrošnikom v božično-novoletnem nakupovalnem obdobju, pa čeprav ves čas vztraja, da glavne finančne posledice dodatnih carin nosi Kitajska zaradi gospodarske škode, ki jo trgovinska vojna med državama povzroča, in devalvacije valute juan.
ZDA so se doslej odločile obremeniti skupno 550 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske. Peking je medtem obremenil za okoli 185 milijard dolarjev izdelkov, uvoženih iz ZDA. Kitajska je že pred začetkom trgovinske vojne sicer iz ZDA precej manj uvozila, kot je tja izvozila.
Kitajsko-ameriška trgovinska vojna se vleče že od marca lani. Kljub nadaljevanju pogajanj med predstavniki obeh držav, ki sta jih konec junija po mesecih zastojev obudila Trump in kitajski predsednik Xi Jinping, rešitve še ni na vidiku.
Trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma vnaša negotovost na svetovne finančne trge ter tudi v gospodarstvo. Po mnenju analitikov je eden od glavnih razlogov za ohlajanje svetovne gospodarske rasti.
2