Katarski šejki bi prenovili francoska predmestja

Predmestja francoskih mest – banlieues, kot jim pravijo Francozi – so znana kot geta priseljencev. Nizka ekonomska moč in brezposelnost so kot sod smodnika, ki se lahko vsak hip spremeni v protest. Kar se je nekajkrat že zgodilo.

Toda pred nekaj meseci je francoska organizacija predstavnikov predmestij ANELD prejela ponudbo katarskih šejkov za finančno pomoč v višini 50 milijonov, s katero bi pomagali razvijati predmestja, predvsem s podporo ustanavljanja malih podjetij, s katerimi bi poskušali zmanjšati brezposelnost. V predmestjih je brezposelnih mladih skoraj 40-odstotna. Toda ko je novica o tem prišla v javnost, je pobuda naletela na ogorčenje in zaskrbljenost. Večina politikov je prepričanih, da taka pomoč ni zastonj ter da ima Katar prav gotovo drugačne cilje. Opozarjali so tudi, da predmestja niso isto kot nogometni klub. Katarski emir Hamad bin Kalifa al Tani je namreč letos postal lastnik kluba Paris Saint Germain.

Zato se je francoska vlada odločila, da umiri zadevo. Minister za industrijo in razvoj Arnaud Montebourg se je sestal s člani ANELDA in sklenili so, da bodo ustanovili skupen francosko-katarski fond za obnovo predmestij. Višina sredstev naj bi bila okoli sto milijonov evrov, od česar bi vsaka stran prispevala polovico.

Strah pred financiranjem skrajnežev Toda kritika v javnosti se ni umirila. Glavna bojazen politikov in javnosti je, da bi s pomočjo katarskega denarja financirali islamske skrajneže. V predmestjih je namreč večina populacije muslimanske. "Nič ni zastonj, to je gotovo," je za France 24 povedal izvedenec za Bližnji vzhod Karim Sader: "Finančna pomoč predmestjem bi lahko bila podobna vlogi Katarskega fonda za islamsko učenje, ki je igral ključno vlogo pri financiranju arabske pomladi in egipčanske stranke Muslimanske bratovščine."

Res je, da se je šele zdaj izkazalo, da so Katarci izdatno financirali islamistične skupine, ki so sodelovale v arabski pomladi v Libiji in Egiptu. Ob razkritju so bili zaskrbljeni tako arabski kot zahodni diplomati.

Na islamiste je opozorila tudi Marine Le Pen, vodja skrajne desničarske stranke, ki je sprejetje katarske pomoči označila za veliko politično napako: "Izkazalo se je, da smo se pripravljeni prodati naftni monarhiji, ki podpira radikalni islam." Katarsko financiranje predmestij je še označila za "trojanskega konja islamistov".

Zanimivo je, da so proti katarski pomoči tudi levičarski politiki. Nicolas Demorand, direktor levičarskega dnevnika Libération, se je spraševal o pravih motivih katarske investicije: "Katarska diplomacija ni filantropska organizacija, zato je treba resno preučiti, kakšni so njihovi cilji pri pomoči predmestjem."

Francoze pa poleg potencialnega financiranja radikalnih skupin skrbi še, kako to, da njihova država ni sama od sebe začela podobnega projekta. "To bi moral že zdavnaj biti prednostni projekt francoske vlade," meni Sadar.

Skupen fond je kompromis Tudi Leila Leghmara, predsednica ANELD, se strinja, da je katarska ponudba za Francijo skoraj sramotna, saj bi morala država sama financirati razvoj predmestij. "Po objavi katarske ponudbe smo dobili stotine pobud za projekte, ki bi izboljšali ekonomski položaj v predmestjih. Torej želja po spremembah obstaja, le francoska vlada ne premore sredstev, da bi te spremembe realizirala."

Zato se zdi skupen fond pripraven kompromis. S tem se je francoska vlada izognila očitkom, da sami ne financirajo pomoči razvoja predmestij, hkrati pa bodo projektu zagotovili večji nadzor in tako utišali kritike, da Katarci v predmestjih financirajo islamske skrajneže.