Ponedeljek, 11. 12. 2023, 22.22
4 mesece, 3 tedne
Kar so vam govorili o tej državi, je bilo daleč od resnice
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,56
Poljska ima nekaj manj kot 38 milijonov prebivalcev in je šesto največje gospodarstvo v EU. Glede na bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, ki meri gospodarsko razvitost, je Poljska na spodnjem delu lestvice EU (manj razvite od nje so po podatkih Eurostata samo Madžarska, Hrvaška, Romunija in Bolgarija). Na fotografiji: staro pristanišče v mestu Gdansk ob Baltskem morju.
Poljska je po zlomu komunizma doživela velik gospodarski vzpon, a je še vedno daleč od tega, da bi postala gospodarska in politična velesila. Poljska je po mnenju nekaterih ekonomistov tako imenovano odvisno tržno gospodarstvo – gospodarstvo, ki je odvisno od tujih, zahodnih koncernov.
Poljska je dobila novega predsednika vlade. Potem ko dozdajšnji premier Mateusz Morawiecki iz vrst desne populistične stranke Zakon in pravičnost (PiS) v poljskem parlamentu ni dobil zaupnice, je mandat za sestavo nove vlade dobil Donald Tusk. Ta je poljsko vlado vodil že med letoma 2007 in 2014. Poljski parlament bo o Tuskovi novi vladi verjetno glasoval v torek.
Poljska kot tranzicijska zgodba o uspehu
S tem se bo udejanjila volja poljskih volivcev, ki so se 15. oktobra letos z večinsko podporo opozicijskim strankam odločili, da imajo dovolj osemletne vladavine PiS. Ta je prevzela oblast jeseni leta 2015 z obljubami, ki so bile zlitje leve ekonomsko-socialne politike z radodarnimi socialnimi izdatki za državljane ter konservativne politike, kar zadeva družbena vprašanja, na primer splava in priseljevanja.
Poljska, ki je bila po drugi svetovni vojni desetletja pod nadoblastjo Moskve, velja za tranzicijsko zgodbo o uspehu. V zadnjih treh desetletjih po zlomu komunizma je ta država potrojila svoj bruto domači proizvod (BDP).
Slavospevi Poljski in njeni novi moči
Nekateri politični analitiki, na primer britanski novinar Andrew Neil, so Poljski zaradi njene velike vloge pri podpori Ukrajini celo napovedovali, da bo postala nekakšno novo evropsko središče moči.
Poljska je ekonomske reforme začela leta 1990. Šlo je za tako imenovano šok terapijo oziroma za hitri prehod iz socialističnega v tržno gospodarstvo. Poljsko gospodarstvo je v letih 1990 in 1991 doživelo veliko krčenje, leta 1992 pa je znova začelo rasti. Raslo je vse do leta 2020, ko je izbruhnila svetovna pandemija covid-19. Od leta 2021 znova raste.
Nekateri gredo še dlje in Poljsko po njeni politični moči v Evropi oziroma EU prištevajo kar ob bok Nemčiji in Franciji. A takšni pogledi so pretirano optimistični. Glede na število prebivalcev Poljska s svojimi nekaj manj kot 38 milijoni prebivalci v EU zaostaja za Nemčijo (83,3 milijona prebivalcev), Francijo (64,8 milijona), Italijo (58,9 milijona) in Španijo (47,5 milijona prebivalcev). Manj prebivalcev ima tudi od Velike Britanije (67,7 milijona prebivalcev), ki ni članica EU.
Upad prebivalstva in izseljevanje v tujino
Leta 1989, v letu, ko je dobila prvo nekomunistično vlado po drugi svetovni vojni, je imela Poljska 37,9 milijona prebivalcev (za primerjavo je imela tega leta Španija 38,8 milijona prebivalcev). Leta 1999 je začelo po podatkih Eurostata poljsko prebivalstvo upadati.
Leta 2004, po vstopu v EU, so številni Poljaki – več kot dva milijona – s trebuhom za kruhom odšli v bogate države zahodne Evrope. To so bila leta strahu pred tako imenovanim poljskim vodovodarjem. Poljski vodovodar je namreč postala splošna oznaka za delavce z vzhoda stare celine, ki bodo odžirali delovna mesta domačinov.
Vračanje Poljakov ter delavci in begunci iz Ukrajine
Številni Poljaki so odšli v Veliko Britanijo. Nasprotovanje priseljevanju delavcev iz vzhodne Evrope je bilo eden od pomembnih razlogov za zmago zagovornikov izstopa Velike Britanije iz EU na referendumu leta 2016. Tudi zaradi brexita in negativnega odnosa Britancev do delavcev iz Poljske so se nekateri Poljaki vrnili v domovino.
Poljsko energetsko državno podjetje Orlen je največje poljsko podjetje v poljski lasti. Je tudi edino podjetje iz območja Srednje in Vzhodne Evrope, ki spada med petsto največjih podjetij na svetu (Fortune Global 500).
Po drugi strani so na Poljsko prihajali tudi številni delavci iz revne Ukrajine. Leta 2015 je tako na Poljskem živelo in delalo okoli 400 tisoč Ukrajincev. Po izbruhu vojne v Ukrajini so na Poljsko prišli tudi številni begunci.
Poljska gospodarska moč
Kljub velikemu gospodarskemu vzponu po zlomu komunizma Poljska ne spada popolnoma v evropski gospodarski vrh. Nemčija (4,4 bilijona dolarjev po podatkih Mednarodnega denarnega sklada za leto 2023), Velika Britanija (3,3 bilijona), Francija (3 bilijoni), Italija (2,2 bilijona) in Španija (1,6 bilijona dolarjev) so glede na nominalni BDP tako prepričljivo pred Poljsko (842 milijard). Gospodarsko močnejši od Poljske sta tudi Nizozemska (1,1 bilijona) in Švica (906 milijard dolarjev), čeprav imata precej manj prebivalcev kot Poljska.
Kot v ameriškem mediju Politico piše poljski ekonomist Jan Boguslawski, je bil gospodarski uspeh Poljske v zadnjih desetletjih mogoč, ker je država po zlomu komunizma izkoristila komunistično dediščino industrializacije in pritegnila tuje naložbe z Zahoda.
Poljska v pasti odvisnosti od tujih koncernov?
To je spodbudilo domačo proizvodnjo in uspešno vključilo poljsko gospodarstvo v globalne dobavne verige. Posledično je Poljska skupaj s svojimi sosedami iz višegrajske skupine zdaj velika igralka v panogah, kot sta avtomobilska in elektronska. Podjetja iz višegrajskih držav so namreč dobavitelji za nadnacionalne, predvsem nemške proizvajalce. Toda razvoj, ki ga spodbuja tuji kapital, ima pasti, opozarja Boguslawski.
V desetletjih po zlomu komunizma je postala Poljska privlačna destinacija za zahodna podjetja, ki so iskala nove trge in poceni delovno silo. Med drugim je Stadler na Poljskem leta 2007 zagnal svojo tovarno v mestu Siedlce. Stadlerjeve vlake uporabljajo tudi Slovenske železnice.
Pri tem navaja politologa Andreasa Nölkeja in Arjana Vliegentharta, ki sta leta 2009 skovala izraz odvisna tržna gospodarstva, da bi poudarila dejstvo, da je vzhodnoevropska rast odvisna od dotoka kapitala in strokovnega znanja z Zahoda. Tuja podjetja proizvedejo velik delež poljskega izvoza in zaposlujejo velik delež poljske delovne sile, kar pomeni, da se dobički prenašajo v tujino, kar slabi sposobnost domačih podjetij, da postanejo velika.
Šibka domača podjetja
In medtem ko so srednje- in vzhodnoevropska gospodarstva še vedno v pogonu, te strukturne odvisnosti ni mogoče preprosto odpraviti. Prilivi neposrednih tujih naložb na Poljsko podirajo zgodovinske rekorde in država bo imela koristi od svetovnega trenda čim krajših dobavnih verig.
Neposredne tuje naložbe so dvorezen meč, je prepričan Boguslawski, ker spodbujajo rast, a hkrati utrjujejo odvisnost in lokalne odločevalce odvračajo od vlaganj v domače gospodarske zmogljivosti. Medtem ko ima celotna regija Srednje in Vzhodne Evrope na lestvici 500 največjih podjetij (Fortune Global 500) le eno podjetje, to je poljsko državno naftno podjetje Orlen, jih ima samo 47,5-milijonska Španija osem.
Poleg tega je bil gospodarski uspeh Poljske dosežen na podlagi sredstev EU, do katerih je največja upravičenka prav Varšava, še piše Boguslawski.
