Četrtek, 26. 9. 2019, 12.57
4 leta, 6 mesecev
Kandidata za evropska komisarja v težavah že pred zaslišanji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,10
9
Komisarska kandidata Romunije in Madžarske, socialdemokratka Rovana Plumb in konservativec Laszlo Trocsanyi, sta padla na izpitu na Odboru Evropskega parlamenta za pravne zadeve. Ali se jima bo uspelo pobrati, za zdaj ni jasno. Odbor je poslal pismo Evropski komisiji, da gre v obeh primerih za navzkrižje interesov, ki ga je treba rešiti. Kakšen bo razplet, za zdaj ni jasno.
Vsi preostali komisarski kandidati, med njimi Slovenec Janez Lenarčič, so preizkušnjo na odboru za pravne zadeve, poznanem po okrajšavi Juri, uspešno opravili. Brez zelene luči odbora za pravne zadeve kandidat ne more na zaslišanje.
Bosta morali Madžarska in Romunija predlagati nova kandidata?
V Bruslju prevladuje prepričanje, da bosta morali Romunija in Madžarska predlagati nova kandidata. V tem primeru zaslišanj njunih kandidatov verjetno ne bo v torek in sredo, kot je predvideno, temveč po 8. oktobru. Po navedbah virov v Evropskem parlamentu se je zgodilo prvič, da je odbor za pravne zadeve sprejel takšno odločitev, zato je precej nejasnosti glede nadaljnjih postopkov. Pravila so bila sicer nedavno spremenjena.
V Evropski komisiji so v prvem odzivu dejali, da so seznanjeni z novico in da po pravilih to pomeni, da je postopek za zdaj zamrznjen, kar pa ne pomeni nujno, da je treba samodejno predlagati novega kandidata. Trenutno sicer tudi niso znane vse podrobnosti, zakaj je odbor kandidata zavrnil. Še danes naj bi odbor objavil pismi s podrobno razlago zavrnitve Rovane Plumb, ki naj bi prevzela resor za promet, in Laszla Trocsanyija, ki naj bi prevzel širitev.
Plumbova in Trocsanyi sta veljala za najšibkejša člana ekipe novoizvoljene predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen.
Trocsanyi je mnenje odbora za pravne zadeve, ki je pri njem ugotovil navzkrižje interesov, danes označil za politično odločitev, ki ne temelji na dejstvih. V odzivu, ki ga je objavil na Twitterju, je zapisal, da je na vsa zastavljena vprašanja odgovoril transparentno in v skladu z dokumenti, ki jih je predložil. Napovedal je še, da bo uporabil vsa pravna sredstva.
Po pravilih odbor za pravne zadeve preveri izjave komisarskih kandidatov o finančnih interesih ter oceni, ali so te točne in popolne ter ali obstaja navzkrižje interesov. Če odbor ugotovi navzkrižje interesov, opredeli priporočila za rešitev tega navzkrižja. Ta lahko vključujejo zahtevo, da se kandidat odpove finančnim interesom, ali poziv predsednici komisije k menjavi resorja.
V skrajnem primeru, če rešitve ni mogoče zagotoviti, lahko odbor sklene, da kandidat ne more opravljati svoje vloge. V tem primeru predsednik Evropskega parlamenta pozove predsednico komisije, naj sporoči, kako bo ukrepala.
Madžar in Romunka v nemilosti domačih evropskih poslancev
Oba kandidata se sicer že od začetka tega procesa omenjata kot najšibkejša člena ekipe novoizvoljene predsednice komisije Ursule von der Leyen. Madžaru Trocsanyiju, ki je kandidat za vodenje resorja za širitev, po poročanju Politica očitajo, da je zelo lojalen madžarskemu premierju Viktorju Orbanu, v času, ko je bil madžarski pravosodni minister, pa naj bi Orbanova vlada spodkopavala razmerja moči med državnimi institucijami.
Člani madžarske opozicijske Demokratične koalicije, ki je v Evropskem parlamentu članica S&D, so sporočili, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo potrditev Trocsanyija za evropskega komisarja. Kritike letijo tudi na Romunko Plumbovo, ki bo v primeru, da uspešno prestane zaslišanje v Evropskem parlamentu, na čelu resorja za promet nasledila dozdajšnjo slovensko komisarko Violeto Bulc.
Plumbova naj bi bila blizu predsedniku romunskih socialdemokratov Liviu Dragnei, ki je zaradi obtožb o korupciji od maja v zaporu. Dragnea je bil obsojen, ker je članicama stranke uredil fiktivni zaposlitvi. Romunski poslanci iz vrst liberalcev zaradi tega opozarjajo na "vprašljivo" integriteto kandidatke.
Lenarčiča bodo zaslišali prihodnjo sredo
Zaslišanja kandidatov za komisarje se sicer začnejo v ponedeljek, končala pa se bodo 8. oktobra. Vsako bo trajalo tri ure. Najprej bo imel kandidat 15 minut za uvodno izjavo, sledi 25 vprašanj, za vsako bo na voljo minuta, tri minute pa za odgovor. Mogoča so podvprašanja, za vsako bo na voljo 30 sekund, za odgovor pa minuta. Na koncu ima kandidat možnost sklepnih pripomb, ki so omejene na pet minut. Lenarčičevo zaslišanje bo v sredo ob 18.30.
Zaslišanje slovenskega kandidata za komisarja Janeza Lenarčiča bo v sredo ob 18.30.
Po vsakem zaslišanju se sestanejo predsednik odbora in koordinatorji, tj. predstavniki političnih skupin v odboru, ki morajo v 24 urah kandidata oceniti in oceno posredovati predsednikom odborov. Odločitev morajo sprejeti z dvotretjinsko večino. Če te večine ni mogoče zagotoviti, lahko najprej zahtevajo dodatne informacije s pisnimi vprašanji. Če to ni dovolj, lahko nadaljujejo zaslišanje, ki lahko traja še do uro in pol. Če zahtevane večine še vedno ni mogoče doseči, odloča celoten odbor na tajnem glasovanju z navadno večino.
Evropski parlament bo o komisiji von der Leynove glasoval 23. oktobra v Strasbourgu. Zavrne lahko le celotno komisarsko ekipo, ne pa posameznega kandidata. Če parlament po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe, pravijo poznavalci.
9