Torek, 15. 7. 2025, 8.32
1 ura, 8 minut
Kalllas: Ključno je izboljšanje razmer v Gazi. Razmere na terenu so katastrofalne.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,86
"Vendar pa bo treba storiti še več, da bo prišlo do resničnega izboljšanja na terenu," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije.
Ključno je, da se izboljšajo humanitarne razmere v Gazi, je pred današnjo razpravo zunanjih ministrov članic EU o možnih ukrepih proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic povedala visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas. Pri tem ni želela napovedovati, kaj bo prinesla razprava o ukrepanju proti Izraelu.
13.56 Izrael ob pozivih k evakuaciji nadaljuje napade v Gazi
11.01 EU ima po mnenju Fajon dolžnost ukrepati proti Izraelu
8.58 Kallas upa na skorajšnje sprejetje novih sankcij proti Rusiji
8.34 Kallas: Ključno je izboljšanje razmer v Gazi
13.56 Izrael ob pozivih k evakuaciji nadaljuje napade v Gazi
Izrael nadaljuje napade na Gazo, kjer je bilo danes po navedbah lokalnih virov ubitih najmanj 11 ljudi. Pred tem je vojska pozvala k evakuaciji mesta Gaza z okolico. Združeni narodi so medtem opozorili na nove poboje Palestincev v bližini centrov za razdeljevanje pomoči pod okriljem ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo (GHF).
Izraelski napadi na Gazo so danes terjali najmanj 11 življenj, so po poročanju katarske televizije Al Jazeera sporočili zdravstveni viri v palestinski enklavi.
Izraelska vojska je medtem izdala poziv k evakuaciji več okrožij v mestu Gaza in bližnjega begunskega taborišča Džabalija.
"Zaradi vaše varnosti se nemudoma umaknite proti jugu. Boji se širijo proti zahodu v smeri mestnega središča. Vrnitev v nevarna območja spopadov ogroža vaša življenja," je na omrežju X v arabščini zapisal tiskovni predstavnik izraelskih sil Avičaj Adrae.
Poboji Palestincev se nadaljujejo tudi v bližini centrov za razdeljevanje pomoči ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo (GHF) na jugu Gaze, je danes sporočil urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (OHCHR).
Po podatkih OHCHR je bilo v zadnjih šestih tednih v bližini omenjenih centrov ali ob poteh drugih humanitarnih konvojev skupno ubitih najmanj 875 ljudi.
Fundacija, ki je s podporo ZDA in Izraela konec maja začela razdeljevati pomoč v Gazi mimo agencij ZN, se na navedbe urada ni odzvala.
Vse več kritik je slišati tudi na račun načrta izraelske vlade o gradnji "humanitarnega mesta", kamor naj bi sprva premestili okoli 600.000 Palestincev, sčasoma pa naj bi tam živeli vsi prebivalci Gaze, ki je pred izraelsko agresijo štela nekaj več kot dva milijona ljudi.
Do načrta so bili kritični predstavniki številnih humanitarnih organizacij, nekdanji izraelski premier Ehud Olmert pa je v ponedeljkovi izjavi za britanski časnik Guardian dejal, da bi bilo "humanitarno mesto" dejansko koncentracijsko taborišče, prisilno preseljevanje Palestincev pa etnično čiščenje.
11.01 EU ima po mnenju Fajon dolžnost ukrepati proti Izraelu
Evropska unija ima dolžnost ukrepati, da bi ustavila grozljivo vojno v Gazi, je pred današnjo razpravo zunanjih ministrov članic EU o možnih ukrepih proti Izraelu zaradi kršenja človekovih pravic povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija po njenih besedah podpira vse ukrepe, ki so na mizi.
"Ustaviti moramo to grozljivo vojno. Zato je stališče Slovenije zelo jasno. Evropska unija mora uporabiti vse možne ukrepe, ki jih ima, da bi preprečila nadaljevanje vojne, pobijanja civilistov," je povedala Fajon.
Slovenija po njenih besedah podpira vse ukrepe, ki so na mizi. Med njimi je naštela prekinitev trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma EU-Izrael, zaostrovanje sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem na Zahodnem bregu in embargo na izvoz orožja v Izrael.
Slovenija po besedah Fajonov podpira vse ukrepe, ki so na mizi.
Glede teh ukrepov je nekaj možnosti, da bi prejeli zadostno podporo, je povedala. "A kolikor preštevam države, se mi zdi, da politične volje ne bo," je ocenila ministrica.
Glede napovedi premierja Roberta Goloba, da bo Slovenija ukrepala skupaj z drugimi podobno mislečimi državami članicami, če ukrepov proti Izraelu ne bo sprejela unija, je dejala, da je treba najprej počakati na razplet današnjega zasedanja v Bruslju.
Med možnimi ukrepi, ki bi jih lahko sprejeli na nacionalni ravni, je omenila embargo na izvoz orožja in prepoved uvoza izdelkov iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu.
Zunanji ministri članic unije danes v Bruslju razpravljajo o nadaljnjih korakih v zvezi s pregledom pridružitvenega sporazuma EU-Izrael. Pristojne službe v Bruslju so ugotovile, da izraelska vlada s svojimi aktivnostmi v Gazi krši drugi člen sporazuma, ki določa, da odnosi med stranema temeljijo na spoštovanju človekovih pravic.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas bo pri tem ministrom predstavila pretekli teden doseženi dogovor z Izraelom, ki se je zavezal h konkretnim ukrepom za izboljšanje razmer v Gazi. Pred zasedanjem je Kallas poudarila, da mora zdaj Izrael dogovor uresničiti tudi na terenu.
8.58 Kallas upa na skorajšnje sprejetje novih sankcij proti Rusiji
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas upa, da bodo države članice unije še danes ali v sredo dosegle politični dogovor o 18. svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Pred zasedanjem zunanjih ministrov članic unije je pozdravila pripravljenost ZDA, da še naprej pošiljajo orožje Kijevu.
"Upamo, da bomo 18. paket sankcij sprejeli danes ali v sredo. Upam, da že danes, a nas čaka še nekaj dela," je o pogovorih držav članic o novih sankcijah proti Moskvi povedala Kallas.
Evropska komisija je predlog 18. svežnja sankcij, ki med drugim vključuje znižanje cenovne kapice za omejevanje izvoza ruske nafte v tretje države, ukrepe proti ruskima plinovodoma Severni tok 1 in 2 ter sankcije proti ruskemu bančnemu sektorju, predstavila junija. Blokira ga predvsem slovaški premier Robert Fico, in sicer zaradi načrtov Bruslja o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v EU z letom 2028.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije je pred zasedanjem zunanjih ministrov držav članic pozdravila tudi napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo ZDA še naprej pošiljale orožje Kijevu.
"Dober znak je, da so tudi ZDA ugotovile, da si Rusija ne želi miru. Da bi dosegli mir, je torej treba podpreti Ukrajino in pritisniti na Rusijo. Upam, da bodo Američani uvedli svoj paket sankcij," je poudarila Kallas.
Trump je na ponedeljkovem srečanju z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem dejal, da bodo ZDA zagotovile orožje Ukrajini, ki ga bodo plačale evropske zaveznice. Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu pa je dal 50 dni, da ustavi napade na Ukrajino. V nasprotnem primeru bodo ZDA uvedle višje carine na ruski izvoz v ZDA, ki naj bi za Rusijo in njene trgovinske partnerice znašale 100 odstotkov.
8.34 Kallas: Ključno je izboljšanje razmer v Gazi
"Za nas je trenutno ključno, da se izboljšajo razmere na terenu, saj so katastrofalne," je Kallas ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov povedala o humanitarnih razmerah v Gazi.
Spomnila je, da je pretekli teden z izraelskim ministrom Gideonom Sarom dosegla dogovor o okrepitvi dobav humanitarne pomoči v palestinsko enklavo, da bi se izboljšale razmere. Po njenih besedah je sicer mogoče opaziti prve rezultate izpolnjevanja dogovora, kot je odprtje določenih mejnih prehodov, dobava vode in večje število tovornjakov s pomočjo.
"Vendar pa bo treba storiti še več, da bo prišlo do resničnega izboljšanja na terenu," je poudarila visoka zunanjepolitična predstavnica unije.
Kaj bo prinesla razprava ministrov o nadaljnjih korakih v zvezi s pregledom pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom, ki ga izraelske oblasti po ugotovitvah Bruslja kršijo, medtem ni želela napovedovati. O tem bodo po njenih besedah odločale članice, pri čemer je dejala, da so se na junijskem zasedanju tudi ministri osredotočili predvsem na izboljšanje razmer za ljudi v Gazi.
Med možnimi ukrepi sta popolna prekinitev sporazuma in prekinitev političnega dialoga, za kar bi bilo potrebno soglasje vseh članic. Za prekinitev trgovinskega dela sporazuma bi medtem zadoščala že kvalificirana večina, kar pomeni najmanj 15 držav članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vsega prebivalstva EU.
Soglasje bi bilo potrebno tudi za uvedbo sankcij proti izraelskim ministrom in za prepoved uvoza blaga iz nezakonitih izraelskih naselbin na Zahodnem bregu, kar ne sodi v okvir pridružitvenega sporazuma.
Da bi danes kateri od ukrepov prejel zadostno podporo, je sicer malo verjetno.
