Kakšni sosedi smo si Slovenci in Hrvati?

Prvi poskusi reševanja vprašanja meje so se začeli leta 1992, večji preboj pa je med letoma 1993 in 1998 dosegla Mešana diplomatska komisija za ustanovitev in demarkacijo slovensko-hrvaške meje, ki je rešila večino odprtih kopenskih vprašanj, saj so le štiri ostala nerešena. Slovenija je v pogajanjih zahtevala pravico do teritorialnega stika z odrtim morjem in zahtevo po celovitosti Piranskega zaliva, medtem ko je Hrvaška zahtevala pravico do teritorialnega stika s teritorialnim morjem Italije in razmejitev po sredinski črti v Piranskem zalivu. Zahtevki obeh držav so vodili v sporazum med premierjema obeh vlad Ivico Račanom in Janezom Drnovškom, vendar Hrvaška ni sprejela parafirane pogodbe.

Doseženo soglasje, da bo reševanje spora potekalo po sodni poti Slovenija je leta 2007 predlagala, da se spor rešuje pred Sodiščem za spravo in arbitražo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), Hrvaška pa je predlagala reševanje spora pred Mednarodnim sodiščem za pomorsko mednarodno pravo. Predloga za nobeno od strani nista bila sprejemljiva, a sta se državi sporazumeli o reševanju mejnega vprašanja po sodni poti.

Pri reševanju vprašanja meje je leta 2009 je pomagal tudi evropski komisar Olli Rehn, vendar pa je Hrvaška izstopila iz pogajanj, preden bi bil dosežen kakršenkoli dogovor. Nesoglasje med državama se je sicer vrtelo okoli vprašanja, ali bi spor reševali prek arbitraže, čemur je bila naklonjena Slovenija, ali prek Meddržavnega sodišča v Haagu, kar je predlagala Hrvaška. Na koncu sta se državi sporazumeli, da se upošteva slovenske amandmaje k prvemu Rehnovemu predlogu, kar je vsebina dogovora med Jadranko Kosor in Borutom Pahorjem.

Arbitražni sporazum v teku, odprto vprašanje LB-ja Slovenija in Hrvaška sta istega leta podpisali arbitražni sporazum, s tem pa sta začeli izbiro arbitrov ali razsodnikov, ki bodo odločili o meji. Proces izbiranja je bil končan februarja lani, obe državi pa sta letos sodišču posredovali tudi vsaka svoj memorandum za arbitražo o meji. Do novembra imata čas za pripravo odgovora na memorandum nasprotne strani.

Poleg vprašanja meje je bilo letos žgoče vprašanje Ljubljanske banke (LB), ki je zaostrilo odnose med sosedama, vendar pa je bil dosežen memorandum, ki sta ga podpisala premierja obeh vlad, Zoran Milanović in Janez Janša.