Kakšen je vpliv "rastlinojedih" Japoncev na demografsko krizo

Po eni od razlag je demografska kriza posledica vzpona tako imenovanih rastlinojedih moških (jap. sošoku-kei danši). To oznako je leta 2006 skoval japonski kolumnist Maki Fukasava, piše ameriška spletna stran Tech Insider.

Vse več "rastlinojedcev" "Na Japonskem se beseda seks prevaja kot 'meseno razmerje', zato sem te fante poimenoval rastlinojedi fantje, ker jih ne zanima meso," je pred leti razložil svojo oznako japonski kolumnist.

Po študiji, ki je bila lani objavljena v japonskem časniku The Japan Times , število "rastlinojedcev" v deželi vzhajajočega sonca narašča. Leta 2015 je bilo med moškimi, starimi med 16 in 49 leti, 17,9 odstotka takšnih, ki so imeli malo ali nič želje po spolnih odnosih. Med moškimi, starimi med 25 in 29 leti, jih je bilo takšnih 20,3 odstotka. 2,5-krat več kot leta 2008.

Slabo duševno stanje, prenaporen delovnik …? Kje so razlogi za to? Po mnenju nekaterih je to posledica slabega duševnega stanja, čeprav je študija iz leta 2013 pokazala, da ima Japonska najnižjo število diagnoziranih kliničnih depresij na svetu.

Spet drugi opozarjajo na vpliv napornega, celo 80-urnega tedenskega delovnika. Po študiji The Japan Timesa je več kot 20 odstotkov poročenih moških dejalo, da niso imeli spolnih odnosov, ker so iz službe prišli preveč utrujeni.

Nasprotovanje življenjskemu slogu starejše generacije? Po eni strani ljudje, ki nimajo spolnih odnosov, ne pomagajo reševati grožnje, ki jo predstavlja demografska japonska časovna bomba. Toda po drugi strani, kot piše Tech Insider, proces "rastlinojedstva" lahko predstavlja nekakšno revolucijo v japonski politični identiteti.

Lahko jo namreč razumemo kot obliko življenjskega sloga, ki predstavlja nasprotje življenjskemu slogu starejše japonske generacije. Kot pravi Fukusava, "rastlinojedi" moški nočejo živeti enakega življenja kot starejše generacije.

Rastlinojedstvo kot oblika liberalizacije družbe? Proces "rastlinojedstva" lahko tako razumemo tudi kot proces liberalizacije japonske družbe. Vse večje število "rastlinojedih" Japoncev že ima velik vpliv na gospodarstvo. Pada namreč prodaja zlasti statusnih izdelkov, kot so avtomobili in alkoholne pijače.