Sobota, 12. 8. 2023, 11.08
1 leto, 2 meseca
Kako so na Hrvaškem zaobšli zakon o nedeljskem zaprtju trgovin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,86
Zagrebška mestna uprava je torek, 15. avgusta, razglasila za sejemski dan. S tem se je prestolnica pridružila vse številčnejšim hrvaškim mestom, ki z razglasitvijo sejemskega dneva na nedeljo ali praznik kljubujejo novemu zakonu o trgovini. Trgovine na Hrvaškem so po novem zakonu lahko odprte le 16 nedelj v letu, ob praznikih morajo ostati zaprte.
Kot so v petek sporočili iz uprave mesta Zagreb, se prodaja na kioskih in stojnicah ter podobna prodaja na prostem kot sestavni del sejemskega dogajanja v torek lahko začne ob 8. uri zjutraj in konča ob polnoči.
Zagreb se je s to odločitvijo pridružil že več kot desetim mestom na Hrvaškem, kjer so se odločili razglasiti sejemski dan na nedeljo oziroma na torek, 15. avgusta, ko je na Hrvaškem praznik Marijinega vnebovzetja.
S tem se nadaljuje upor proti novemu zakonu o trgovini, ki ga je sprejela vlada s stranko HDZ in premierjem Andrejem Plenkovićem na čelu ter je začel veljati 1. julija.
Prvi so se uprli na otoku Hvaru
Upor se je začel na Hvaru, kjer so v občini Jelsa že 1. avgusta razglasili sejemski dan za 5. avgust, na praznik ob dnevu zmage in domovinske hvaležnosti, pa tudi za 15. avgust. Dan kasneje se je pridružil Supetar na Braču, nato pa še mesto Bol, prav tako na Braču.
Do konca preteklega tedna je sledilo še več zlasti obalnih oz. turističnih mest, ki so sejemski dan razglasila za 15. avgust oz. za to nedeljo. Med njimi so mesta Umag, Labin, Baška na Krku, Rovinj, Podgora, Pirovac, Samobor, Sveta Nedelja in Varaždin ter nekatera druga, tudi Crikvenica in Novalja na Pagu, kjer je na oblasti vladajoča HDZ.
Najdlje sta šli mesti Split in Pulj, kjer so sejemske dni razglasili za vse preostale nedelje v avgustu in septembru.
Poleg trgovin na prostem ob sejemskih dnevih so po novem zakonu ob praznikih in vse nedelje v letu lahko sicer odprte prodajalne v sklopu železniških in avtobusnih postaj, letališč, morskih pristanišč, trajektov in letal, kot tudi tiste na bencinskih črpalkah, v bolnišnicah, hotelih, kulturnih in verskih ustanovah, navtičnih marinah, kampih ter kmečkem turizmu in zavarovanih območjih narave.
Med izjemami so tudi tržnice, medtem ko so tudi trgovine v sklopu tržnic lahko odprte le 16 nedelj v letu.
Oglejte si še:
