SiolNET. Novice Svet
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kako Evropa postaja vse bolj muslimanska

3

termometer

V Evropi po statističnih podatkih živi okoli 44 milijonov muslimanov. Njihovo število se bo po napovedih v prihodnjih desetletjih še povečalo.

Številni mladi islamisti, ki iz Evrope, tudi iz Slovenije, odhajajo v Irak in Sirijo, kjer se borijo na strani zloglasne Islamske države, so evropske muslimane znova vrnile v ospredje zanimanja javnosti in medijev.

Uradna ocena: muslimani sestavljajo šest odstotkov evropskega prebivalstva Po podatkih ameriškega Pew Research Centra je leta 2010 na stari celini, vključno z evropskim delom Rusije, živelo okoli 44 milijonov muslimanov (šest odstotkov prebivalstva Evrope). Na vsem svetu je muslimanov okoli 1,6 milijarde oziroma 23 odstotkov, s čimer so druga najmočnejša verska skupnost na svetu.

Zgodovinsko lahko evropske muslimane razdelimo v dve skupini. V prvi so muslimani, ki na stari celini živijo že stoletja. Tu gre večinoma za dežele na Balkanu oziroma v vzhodnem Sredozemlju, ki so bile nekdaj del Osmanskega cesarstva: Albanija, Kosovo, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora, Srbija, Grčija in Ciper. Balkanski in ruski muslimani Ti muslimani imajo dva različna etnična izvora: na eni strani gre za prebivalce, ki so se v času turške vladavine spreobrnili v islam (predvsem Albanci in Bošnjaki), po drugi strani pa za Turke, ki so prišli na Balkan in Ciper v času turških osvajanj.

Med avtohtone muslimane, če jim tako rečemo, spadajo tudi muslimani, ki živijo v evropskem delu Rusije: gre večinoma za muslimane, ki so kavkaškega ali osrednjeazijsko-turškega izvora.

Muslimani v Zahodni Evropi Drugo skupino evropskih muslimanov pa sestavljajo muslimani iz drugih celin, tj. Afrike in Azije, ki so se začeli s trebuhom za kruhom pred desetletji priseljevati v industrializirane zahodnoevropske države: Alžirci in drugi prebivalci Magreba na primer v Francijo, Turki v Nemčijo, Pakistanci in Bangladeševci v Veliko Britanijo …

Tudi Slovenija je podoben primer, saj so se k nam v času povojne Jugoslavije začeli v industrijska središča priseljevati muslimani iz BiH, Kosova in Makedonije.

Muslimani v Sloveniji Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je takrat v Sloveniji živelo 47.488 muslimanov (2,4 odstotka prebivalstva), kar pomeni, da so za katoličani druga največja verska skupnost v državi. Po nekaterih neuradnih ocenah pa naj bi v Sloveniji živelo do 60 tisoč muslimanov (trije odstotki prebivalstva).

V absolutnih številkah največ evropskih muslimanov živi v Rusiji, in sicer 16,4 milijona, kar predstavlja 11,7 odstotka prebivalstva te 145-milijonske države.

Kosovo in Albanija – muslimanski državi na stari celini Relativno gledano pa največ muslimanov na stari celini živi na Kosovem, kjer pripadniki vere, ki jo je v sedmem stoletju utemeljil prerok Mohamed, predstavljajo 91,7 odstotka prebivalstva nekaj več kot dvomilijonske države. Kosovu je tik za petami sosednja trimilijonska Albanija, kjer muslimani predstavljajo dobrih 82 odstotkov prebivalstva. Kosovo in Albanija sta tudi edini dve državi na stari celini, kjer muslimani predstavljajo več kot polovico prebivalstva. Blizu je BiH, kjer muslimani predstavljajo 41,6 odstotka prebivalstva te države.

Francija – najbolj muslimanska država v Zahodni Evropi Med zahodnoevropskimi državami ima velik delež muslimanskega prebivalstva – tako v absolutnem kot relativnem številu – Francija. V deželi galskih petelinov živi 4,7 milijona muslimanov (7,5 odstotka prebivalstva).

Veliko muslimansko populacijo ima tudi Nemčija (4,2 milijona oziroma pet odstotkov), Velika Britanija (2,9 milijona oziroma 4,6 odstotka), Nizozemska (914 tisoč oziroma 5,5 odstotka), Belgija (638 tisoč oziroma šest odstotkov), Avstrija (475 tisoč oziroma 5,7 odstotka), Švedska (451 tisoč oziroma 4,9 odstotka), Švica (433 tisoč oziroma 5,7 odstotka) …

Mesta z največ muslimani Predvsem industrijska središča imajo številne muslimanske skupnosti. V Marseillu, drugem največjem francoskem mestu, živi po uradnih ocenah 25 odstotkov muslimanov, po nekaterih drugih pa kar od 30 do 40 odstotkov.

Muslimani sestavljajo tudi četrtino prebivalcev švedskega Malmöja in nizozemskega Amsterdama. Tudi druga nizozemska mesta (Rotterdam, Utrecht, Haag) imajo močno muslimansko skupnost. V Bruslju, evropski prestolnici, pa muslimani sestavljajo petino odstotkov prebivalstva, nekateri ocenjujejo, da kar tretjino.

Vzhodna Evropa skorajda brez muslimanov Obstajajo pa tudi evropske države, kjer je muslimanov zelo malo. To so večinoma nekdanje komunistične vzhodnoevropske države, kamor v času industrializacije niso prihajali tuji delavci iz muslimanskih držav.

Tako je na Češkem manj kot 0,1 odstotka prebivalstva muslimanov, na Poljskem, Slovaškem, v Litvi, Latviji, Estoniji muslimani predstavljajo 0,1 odstotka prebivalstva, v Romuniji in na Madžarskem pa 0,3 odstotka.

Leta 2030 bo v Evropi živelo skoraj 60 milijonov muslimanov Po napovedih naj bi se do leta 2030 število muslimanov na stari celini povečalo na 58,2 milijona oziroma na osem odstotkov. Največ jih bo po teh napovedih živelo v Rusiji: 18,6 milijona (14,4 odstotka prebivalstva).

V Franciji in Belgiji naj bi leta 2030 muslimani predstavljali več kot desetino prebivalstva, 10,3 oziroma 10,2 odstotka. Muslimani naj bi predstavljali tudi skoraj desetino prebivalstva na Švedskem in naši severni sosedi Avstriji, v Veliki Britaniji pa dobrih osem odstotkov vseh Otočanov.

Priseljevanje, večja rodnost in spreobrnitve Razlogi za naraščanje muslimanskega prebivalstva v naslednjih desetletjih so trije: priseljevanje iz Afrike in Azije, večja rodnost evropskih muslimanov od nemuslimanov ter spreobrnitve. Muslimansko skupnost v Evropi krepi tudi denar, ki prihaja z nafto bogatih arabskih držav – večinoma za gradnjo džamij.

Z naraščanjem njihovega števila narašča tudi njihova politična moč in opaznost. Opaznost se kaže v trendu, da tudi s svojim oblačenjem kažejo razliko od zahodnjaških oblačil (prvi muslimanski priseljenci v Zahodni Evropi, zlasti moški, so prevzemali zahodnjaška oblačila, pri naslednjih generacijah to ni več pravilo). Najbolj opazna v javnosti je seveda delna ali popolna zakritost žensk.

Muslimani vse pomembnejša volilna baza Do zdaj muslimani v zahodnoevropskih državah še niso oblikovali lastnih strank, ampak so večinoma volilna baza levo usmerjenih strank. Te se jim zdaj ponekod celo prilagajajo, da ne bi izgubile njihovih glasov.

Takšen je bil nedavno razkrit primer v Veliki Britaniji, kjer je lokalna laburistična oblast desetletja prikrivala podatke o množičnih spolnih zlorabah mladoletnic, ki jih je izvajala tolpa pakistanskih mladeničev, ker so se bali, da bi z objavo podatkov izgubili glasove Pakistancev.

Vzporedne družbe t. i. mini kalifatov Vse bolj se krepi tudi islamski radikalizem med mladimi muslimani na stari celini. Na tisoče jih odhaja v boj za džihad na Bližnji vzhod, v nekaterih zahodnoevropskih mestih nastajajo v večinsko muslimanskih četrtih t. i. mini kalifati, kjer islamisti vzpostavljajo nekakšne vzporedne družbe, kjer naj bi veljalo islamsko šariatsko pravo – primer Šariatske policije v Nemčiji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin