SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj vse v Evropi imajo v lasti bogati arabski šejki

1

termometer

Volkswagen, Daimler, Siemens, Manchester City, Paris Saint-Germaine, Credit Suisse ... Vse to so podjetja ali športni klubi, v katerih so arabski državni skladi delni in popolni lastniki.

Izpušna afera oziroma afera Volkswagen je povzročila strm padec cen delnic omenjenega nemškega avtomobilskega koncerna. Med največjimi delničarji, ki so izgubili na milijarde evrov, je tudi katarski državni investicijski sklad Qatar Investment Authority (QIA). Katarski solastniki Volkswagna Ta sklad je leta 2009 – po spodletelem Porschejevem prevzemu Volkswagna – postal lastnik 17 odstotkov delnic največjega nemškega proizvajalca avtomobilov. Večji delež imajo samo družini Porsche in Piëch, ki imata v lasti več kot polovico delnic, in nemška zvezna dežela Spodnja Saška z 20 odstotki.

Katarci so v Volkswagnu, kot piše nemški časnik Süddeutsche Zeitung, strateški partnerji, nimajo pa neposredne moči. To jih verjetno niti ne zanima, njihov edini cilj so visoki donosi delnic.

V tednu dni so Katarci izgubili 4,5 milijarde evrov Izpušna afera je to donosnost resno zamajala: še na začetku letošnjega leta je bila njihova naložba v Volkswagnu vredna 19 milijard evrov, zdaj samo 8,6 milijarde evrov. V samo enem tednu po izbruhu afere so izgubili 4,5 milijarde evrov, piše nemški poslovni tednik Manager Magazin.

Ker nesreča večkrat pride v paru, so obenem padle tudi delnice švicarskega koncerna s surovinami Glencore Xstrata, kjer so Katarci prav tako solastniki. QIA je v to podjetje vstopilo leta 2012 in ga rešili s svojo finančno injekcijo. Od leta 2012 se je nato vrednost podjetja potrojila. A glede na to, da je katarska naložba tako v Volkswagnu kot v GlencoreXstrata kljub padcu še vedno večja kot v času lastniškega vstopa v to podjetje, so Katarci še vedno v plusu.

Kaj vse so še pokupili Katarci Ti dve podjetji pa nista edini znani podjetji, ki so v (delni) lasti QIA. V zadnjih letih so tako Katarci med drugim lastniško vstopili tudi v evropske banke Merck Fink, Credit Suisse in Barclays, v nemško gradbeno podjetje Hochtief (to zdaj dobiva donosne gradbene posle v Katarju) in francosko medijsko podjetje Lagardere.

Prav tako so postali stoodstotni lastniki francoskega nogometnega kluba Paris Saint-Germaine ter kupili delež Londonske borze, naftnega podjetja Royal Dutch Shell in francoskega podjetja z luksuznimi izdelki LVMH.

Črni oblaki nad Katarjem Tukaj pa se seznam še ne konča: tudi špansko energetsko podjetje Iberdrola je v lasti Katarcev, prav tako je QIA lastnik cele vrste dragih nepremičnin v Londonu, med drugim prestižne trgovine Harrod's ter znanega nebotičnika The Shard. Od januarja letos imajo Katarci v lasti celotno bančno četrt Canary Wharf.

Toda zadnje čase se nad Katarjem zbirajo črni oblaki. Ne samo izpušna afera, Katarcem škodi tudi afera, povezana z odhajajočim prvim možem svetovne nogometne zveze Fifa Seppom Blatterjem. Ta afera je po mnenju nekaterih pod vprašaj postavila svetovno nogometno prvenstvo v Katarju leta 2022.

Strmoglavi padec prodaje tekočega zemeljskega plina Ta zalivska država se mora otepati tudi vse glasnejših očitkov glede slabih delovnih in življenjskih pogojev za tuje delavce, ki živijo in delajo v državi. Zlasti gre za delavce iz azijskih držav, ki delajo na gradbiščih in so skorajda nekakšna suženjska delovna sila katarskih poslovnežev.

A največjo nevarnost za katarske šejke predstavlja padec cen zemeljskega plina na azijskem trgu (Katar je bolj kot izvoznik nafte pomemben kot izvoznik tekočega zemeljskega plina na Daljni vzhod). V prvi polovici letošnjega leta je bila vrednost izvoza za 40 odstotkov manjša v primerjavi z lansko. Katarci zategujejo pas, med drugim mora varčevati tudi njihova svetovno znana televizijska postaja Al Jazeera.

Emirati kupujejo nogometne klube in letalske družbe Poleg Katarcev v Evropo zelo veliko vlagajo tudi skladi in podjetja iz Združenih arabskih emiratov (ZAE). Abu Dhabi Holding je tako med drugim 90-odstotni lastnik angleškega nogometnega kluba Manchester City.

Letalsko podjetje Etihad iz Abu Dabija, ki na trgu tekmuje z drugima dvema zalivskima letalskima prevoznikoma, Emirates in Qatar Airways, je s 300 milijoni evrov rešilo drugega največjega nemškega letalskega prevoznika Air Berlin in postalo 29,2-odstotni lastnik.

Arabski skladi na Balkanu z naložbami v kmetijstvu Lani je Etihad kupil 49-odstotni delež italijanskega letalskega prevoznika AlItalia, nakupovali so tudi na Irskem in v Srbiji, kjer so prevzeli 49-odstotkov JAT in ga preimenovali v Air Serbia.

Emirati so poleg letalskega prevoznika v Srbiji vložili na stotine milijone evrov v bančništvo in srbska kmetijska podjetja, predvsem v sisteme namakanja in tovarne krmil (v sosednji Romuniji in Bolgariji pa v tamkajšnjo kmetijstvo in živinorejo vlagajo Katarci in Kuvajtčani).

Hoteli, nebotičniki, vile, nakupovalna središča … Poslovneži iz Emiratov na Balkanu, v Srbiji in BiH obljubljajo tudi velikanske naložbe v nepremičnine (hotel na Kopaoniku, projekt Beograd na vodi, nebotičnik v Beogradu, hotel v Podgorici, luksuzni resort z vilami, hoteli in nakupovalnimi središči v bosanskem Trnovem …).

Skladi iz Emiratov imajo naložbe tudi v Slovencem znanem podjetju OMV, v Rotterdamskem pristanišču (sklad IPIC), energetskih podjetjih na Nizozemskem (sklad Taqa), britanskih podjetjih, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri (sklad Mubadala) … (glej: The Economist, GCC Trade and Investment flows in EU GCC Invest report 2013).

Mercedes je delno arabski Pred leti so bili Emirati oziroma sklad Aabar iz Abu Dabija tudi devetodstotni lastnik nemškega avtomobilskega koncerna Daimler. Za delnice je sklad iz omenjene zalivske države marca 2009 odštel dve milijardi evrov. Po nekaj slabših letih, ko delnice niso bile preveč donosne, so leta 2012 pobrali šila in kopita.

A stuttgartski avtomobilski velikan kljub temu ni ostal brez arabskih solastnikov. Kuvajtski državni sklad Kuwait Investment Authority (KIA) ima v lasti okoli sedem odstotkov delnic nemškega koncerna. Ne zveni veliko, a glede na razpršeno lastništvo so največji posamični delničar in imajo temu ustrezen del moči.

Vzpon zaradi dviga cene nafte in sočasne finančne krize Kot piše analitik Džulan Abdul Halek (glej: Aspen Institute, Arab sovereign investments in Europe: a strong past and an uncertain future), štirje največji državni skladi iz zalivskih držav upravljajo okoli 1,8 bilijona evrov premoženja. Če so leta 2004 v državah EU arabski državni skladi imeli premoženje v višini 7,8 milijarde evrov, so konec lanskega leta verjetno upravljali že okoli 65 milijard evrov.

Vzpon arabskih državnih skladov se je začel po letu 2006, ko se je cena nafte začela dvigati, še očitneje pa po letih 2007 (izbruh svetovne finančne krize) in 2010 (izbruh evrske dolžniške krize), saj je arabski denar evropskim finančnim trgom zagotavljal likvidnost.

Negotova evro-arabska prihodnost Kakšna bo prihodnost arabskih naložb v Evropi? Kot meni Halek, bo padec cen nafte omejil naložbeno moč skladov. Zalivske države vse več vlagajo tudi doma (svetovno prvenstvo v nogometu v Katarju leta 2022, Expo v Dubaju …), od arabske pomladi naprej pa oblasti zalivskih držav vse več denarja namenjajo za socialne izdatke, da bi pomirile svoje nezadovoljno prebivalstvo. V prihodnjih desetletjih se bo verjetno del arabskih naložb iz Evrope preusmeril v gospodarsko vse močnejšo Azijo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin