Politični analitiki ne pričakujejo, da bo izvolitev Kolinde Grabar-Kitarović vplivala na slovensko-hrvaške odnose. Večji vpliv bo imela njena izvolitev na hrvaške notranjepolitične razmere.
Na nedeljskih predsedniških volitvah je kandidatka HDZ Kolinda Grabar-Kitarović premagala dozdajšnjega predsednika, socialdemokrata Iva Josipovića. Bo sprememba na predsedniškem položaju vplivala tudi na spremembo hrvaške politike do Slovenije?
Predsedniška funkcija na Hrvaškem nima izvršne moči
Tine Kračun z ljubljanskega Inštituta za strateške rešitve (ISR) pravi, da izvolitev Grabar-Kitarovićeve ne bi smela imeti neposrednega učinka na slovensko-hrvaške odnose, in sicer zato, ker je funkcija predsednika države na Hrvaškem podobna kot pri nas. Gre za politično funkcijo brez izvršnih moči.
Kot poudarja Kračun, je imel dozdajšnji hrvaški predsednik Josipović vedno korekten odnos do Slovenije. Tudi Grabar-Kitarovićeva je imela, ko je bila hrvaška zunanja ministrica, korektne odnose z našim takratnim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Brez sprememb
Sprememb v odnosih med Slovenijo in Hrvaško ne pričakuje niti Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. Kot pravi, sta zdaj tako Slovenija kot Hrvaška v EU, prav tako njena izvolitev ne bo vplivala na slovensko-hrvaške odnose na gospodarskem področju.
Glede dveh spornih vprašanj slovensko-hrvaških odnosov – Piranskega zaliva in hrvaških varčevalcev – Dimnik poudarja, da je arbitraža glede meje zdaj v rokah mednarodnih sodnikov, tudi vprašanje hrvaških varčevalcev je bolj ali manj že rešeno oziroma v postopku reševanja.
Odnosi med državama se normalizirajo
"Ni nobenega racionalnega razloga za napetosti med državama. Stvari se normalizirajo. Pričakujem izboljšave, ne zaradi političnih premikov, ampak zaradi gospodarskih interesov," pravi Dimnik.
Tudi Tomislav Klauški, novinar hrvaškega časnika 24sata, ne pričakuje, da bo izvolitev nove predsednice povzročila spremembe v odnosih do Slovenije. Slovenija ni v središču njenih interesov.
Odnosi s Slovenijo niso bili glavna tema volilne kampanje
V volilni kampanji je sicer Grabar-Kitarovićeva dejala, da se je sama zavzemala za reševanje vprašanja meje s Slovenijo na sodišču, ne z arbitražo. Odgovorili so ji, da bi to morala rešiti, ko je bila zunanja ministrica. Pozneje v volilni kampanji se ni več razpravljalo o Sloveniji, pojasnjuje Klauški.
Prav tako se ni veliko govorilo o odnosih do drugih sosednjih držav – Srbije in BiH. Po zmagi na volitvah je Grabar-Kitarovićeva dejala, da se ne bo ukvarjala z regijo, ampak s Hrvaško. Hrvaški novinar si tudi ne predstavlja, kako bi Grabar-Kitarovićeva vodila lastno politiko.
Kolinda ni nikoli vodila lastne politike
"Nikoli ni vodila samostojne politike, vedno je bila na položajih, ko je izvajala tujo politiko – kot ministrica, veleposlanica, tajnica v Natu. Nima lastnih stališč in lastne politike," poudarja Klauški.
Kot pravi, je veliko odvisno od predsednika HDZ Tomislava Karamarka – če bo prišel na oblast in če bo njegova vlada radikalizirala politiko do sosedov. "Zdaj pa ne pričakujem, da bodo kakšne spremembe v odnosih do Slovenije. Glavna naloga Grabar-Kitarovićeve je, da HDZ pripelje na oblast."
Hrvate čakajo parlamentarne volitve
Tudi Kračun je prepričan, da je izvolitev kandidatke najmočnejše opozicijske stranke HDZ bolj kot z vidika slovensko-hrvaških odnosov zanimiva z vidika hrvaške notranje politike.
Zmaga Grabar-Kitarovićeve je namreč nekakšen uvod v leto, ki bo polno političnega dogajanja, saj bodo konec leta na Hrvaškem – kjer zdaj vlado vodi socialdemokrat Zoran Milanović – parlamentarne volitve.
Politični populizem, ki pa države ne bo pahnil v negotovost
Politično okolje v naši sosedi bo letos zaradi političnega populizma, ki bo spremljal predvolilno kampanjo, izrazito nestabilno. A to ne pomeni, da se bo zaradi tega povečala politična negotovost, saj ima Hrvaška zelo konsolidiran strankarski sistem in se že vnaprej ve, kaj se bo zgodilo, če zmaga ena ali druga stranka, še pravi Kračun.
1
