Južni tok naj bi Srbiji prinesel 300 milijonov evrov letno. Kaj pa Sloveniji?

Tako je ta teden dejal tiskovni predstavnik družbe South Stream Transport Jasper Jansen. Srbski premier Aleksandar Vučić je poudaril, da je projekt dober za Srbijo.

Pri gradnji plinovoda bi lahko v Srbiji sodelovalo 2.500 ljudi, ta balkanska država pa si lahko nato z njim od tranzitnih taks in davkov v 25 letih obeta 7,7 milijarde evrov, je ob obisku plinovoda Severni tok na obali Baltika v Nemčiji poudaril Jansen.

Ob tem je izrazil prepričanje, da bo projekt v celoti končan v zastavljenih rokih. Prva cev Južnega toka naj bi bila tako zgrajena do konca prihodnjega leta, zadnja, četrta, pa do konca leta 2017.

"Srbija dela v interesu svojega naroda" Vučić je medtem opozoril, da je usoda Južnega toka odvisna od dogovora evropske in ruske strani. Konec lanskega leta je namreč odjeknila novica, da Južni tok ni skladen z evropsko zakonodajo in da bi morala šesterica držav EU, med njimi tudi Slovenija, dvostranske sporazume o gradnji plinovoda oblikovati na novo. To vprašanje zdaj obravnava posebna delovna skupina EU in Rusije.

Po Vučićevih besedah Srbija dela v interesu svojega naroda, Beograd pa nima ločenih zgodb za Moskvo, Washington in Bruselj. Prepričan je, da zato Južni tok ne bo ogrozil evropske integracije Srbije.

Projekt vreden 16 milijard, naložba v Sloveniji naj bi dosegla milijardo evrov Plinovod Južni tok naj bi bil sicer dolg 2.600 kilometrov. Glavna trasa je predvidena pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije do Italije. V Sloveniji se bo po načrtih raztezal na dolžini 266 kilometrov.

Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav. Nad projektom v Sloveniji bdi podjetje Južni tok Slovenija, ki je v polovični lasti slovenske družbe Plinovodi in v polovični lasti Gazproma.

Projekt je po oceni, ki je stara že nekaj let, vreden 16 milijard evrov, pri čemer naj bi naložba v Sloveniji dosegla okoli milijardo evrov.

Prek Južnega toka, ki bi se izognil tranzitnim državam, kot je Ukrajina, naj bi bilo v Evropo mogoče dobaviti 63 milijard kubičnih metrov plina letno.