evropske volitve
Ponedeljek, 10. 6. 2024, 13.27
6 mesecev, 2 tedna
Jure Požgan: To je računica, ki se lahko negativno izide za Macrona
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,17
Francoski predsednik Emmanuel Macron je po hudem porazu na evropskih volitvah sklical predčasne parlamentarne volitve.
"Če upoštevamo, da je bil Macron ena izmed gonilnih sil evropskega integracijskega procesa, potem tovrstna oslabitev voditelja druge najmočnejše države EU ne pomeni nič dobrega. Alternativa je Nacionalni zbor, ki je izrazito evroskeptična, suverenistična in predvsem nacionalistična. Največji preobrat v desno se je torej zgodil in tudi potrdil prav v Franciji," je za Siol.net izide evropskih volitev, ki jih je zaznamoval predvsem pretres v Franciji, komentiral Jure Požgan z ljubljanske fakultete za družbene vede. Macron je razpustil parlament in sklical predčasne volitve, kjer računa na zaupnico in ponovno pozicioniranje volilnega telesa. "To je računica, ki se lahko negativno izide za Macrona, s posledicami tudi za prihodnji razvoj EU," pri tem opozarja naš sogovornik.
"Volitve v Evropski parlament (EP) so potrdile, da se tudi na ravni EU nadaljuje trend krepitve skrajno desnih sil. Ne gre za presenečenje. Treba se je zavedati, da skrajno desne stranke v osmih državah članicah vodijo vlado, tako da je bil relativni uspeh pričakovan. Glede na številke lahko potrdimo, da se je skrajna desnica okrepila, ni pa se okrepila tako zelo, kot so napovedovale nekatere projekcije. Kar zadeva preostale sile, razmerje ostaja približno enako. Nekoliko se je okrepila Evropska ljudska stranka (EPP), kar je bilo v duhu krepitve desnih politik pričakovano. Nekaj pa so izgubili socialisti S&D in predvsem Preporod v Franciji, z zmago Marine Le Pen nad Macronom," izid evropskih volitev komentira Jure Požgan, docent na Fakulteti za družbene vede in raziskovalec na Centru za mednarodne odnose.
"Evropske volitve niso čisto pravi pokazatelj razmerja politične moči v notranji politiki. Če pogledamo rezultat Nemčije, vidimo, da je vladajoča koalicija doživela precejšen poraz, a kljub temu to ne pomeni nič drugega kot oslabljen položaj Olafa Scholza v notranji politiki. Odstopa najverjetneje ne bo, volitve bodo predvidoma tako ali tako prihodnje leto," pojasni strokovnjak za evropske zadeve Jure Požgan.
Razmerja sil v EU se kljub napovedim niso drastično spremenila, EPP skupaj s socialnimi demokrati (S&D) in liberalci (Renew) ohranja večino. V teoriji torej ponovna izvolitev predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen ne bi smela biti vprašljiva, a kot opozori Požgan, je praksa že na zadnjih volitvah v EP, kljub zmagi EPP, pokazala mogoče zaplete.
"Vodilni kandidat je tisti, ki mora najprej prepričati državo, da ga imenuje za komisarja, potem dobi zadostno podporo na ravni voditeljev držav članic, potem podporo v EP, kjer pa so stvari precej nejasne. Glasovanje je tajno in lahko se zgodi, da vsi, ki pripadajo trem političnim skupinam, ki naj bi tvorile koalicijo, torej EPP, S&D in Renew, ne bodo glasovali za von der Leynovo. Nekateri so že napovedali, da novega mandata ne bodo podprli, tudi v EPP je določeni ne podpirajo. Nekako se pričakuje, da je treba računati na deset odstotkov tistih, ki ne bodo sledili stališču politične skupine," pravi Požgan.
Se bo Macronu izšla računica?
Voditelji bodo že prihodnji teden na zasedanju potrjevali von der Leynovo za predsednico Komisije, potem pa bo na vrsti parlament. Stvari se lahko zapletejo tudi na ravni voditeljev držav članic, kjer so se zgodile nekatere spremembe, opozori sogovornik. Pri tem ima v mislih Francijo, kjer je zmaga skrajne desnice prinesla predčasne volitve, in napovedan odstop belgijskega premierja De Crooja.
"V celoti so se uresničile predvolilne napovedi, da bo Preporod v Franciji poražen, preseneča pa trdnost zmage Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ki je dobil še enkrat toliko glasov kot Macronov Preporod. Če upoštevamo, da je bil Macron ena izmed gonilnih sil evropskega integracijskega procesa, potem tovrstna oslabitev voditelja druge najmočnejše države EU ne pomeni nič dobrega. Alternativa je Nacionalni zbor, ki je izrazito evroskeptična, suverenistična in predvsem nacionalistična. Največji preobrat v desno se je torej zgodil in tudi potrdil prav v Franciji," pojasni Požgan. Razpustitev parlamenta in napoved predčasnih volitev sta v takšnem položaju pričakovani.
Macron zaupnico išče na predčasnih volitvah, a to je politična igra, katere izid je precej nejasen. "Macron računa, da se bo volilno telo ponovno pozicioniralo in potrdilo, da je za EP Marine Le Pen v redu, ne pa kot vladajoča stranka v Franciji. To je računica, ki se lahko negativno izide za Macrona in ki lahko ima posledice tudi za prihodnji razvoj EU. Razen če Macron računa na to, da bo dobil kakšno pomembno politično funkcijo na ravni EU," pove Požgan.
"Izid kaže, da je vloga Francije v EU, tudi pri nadaljnjih razpravah o tem, kdo bodo naslednji nosilci osrednjih političnih funkcij, ne samo Komisije, tudi Sveta in predsednik EP, manjša, kot je bila v preteklosti, ko je bilo gibanje Preporod tretja največja politična skupina, ki je šla v smeri krepitve in ne upada podpore. Še vedno je tretja, a ta razlika med tretjo in četrto, Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) je čedalje manjša," pojasni sogovornik Jure Požgan. Na fotografiji vodja Nacionalnega zbora Marine Le Pen, ki je porazila Macrona.
"To je jasen signal, da se EPP vsaj za zdaj ne namerava povezovati s skrajno desnim polom"
Nacionalni zbor Marine Le Pen je zmagovalec evropskih volitev, skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) je zasedla drugo mesto, a zagotovo ne moremo trditi, da se je v vseh državah članicah okrepil skrajno desni pol, pojasni Požgan: "Poljska, ki je bila skrajno desna, je na volitvah pokazala zmago levosredinskega pola. Tukaj se napovedi o krepitvi desnega pola niso ravno potrdile. Podobno bi lahko rekli za Madžarsko, kjer je Fidesz sicer zmagal, a s slabšim volilnim rezultatom kot pred petimi leti. V Sloveniji je zmagala desna sredina, a to ne pomeni krepitve skrajne desnice, ki je v Sloveniji ni oziroma ne bo nastopala na ravni EU. V Italiji prevlada Bratov Italije ni tako očitna, precej je strank, ki bodo vstopile v EP. Porazdelitev glasov levo in desno tako nekako ostaja tam, kjer je bila na parlamentarnih volitvah. Je pa seveda to potrditev za politiko, ki jo tudi na ravni EU vodi Giorgia Meloni. S tem je mogoče zaznati potrditev skrajne desnice v Italiji in velik vpliv, ki ga bo Melonijeva najverjetneje izvajala v okviru evropske skupine ECR."
Možnosti o povolilnem sodelovanju z Melonijevo Ursula von der Leyen ni zavrnila, a glede na prve odzive vodstva EPP po njihovi zmagi, najprej jo je razglasila von der Leynova, nato pa še Manfred Weber, je po mnenju Požgana to jasen signal, da se EPP vsaj za zdaj ne namerava povezovati s skrajno desnim polom, ampak predvideva nadaljevanje koalicije, torej vladajoče EPP, socialistov in liberalcev.
"Ali se bo to zgodilo ali ne, je vprašanje, na katerega bomo odgovor dobili čez nekaj časa, ko bo jasno, ali bo ta koalicija podprla von der Leynovo. Če se bo zgodilo, da koalicija treh sredinskih strank ne bi bila dovolj, pa seveda ne moremo izključiti, da bo alternativna pot verjetno poskus povezovanja tudi z bolj desnimi v EP, torej ne z Identiteto in demokracijo (ID), ampak predvsem z Evropsko stranko reformistov in konservativcev (ECR). Je pa res, da so nekatere koalicijske stranke že zdaj napovedale, da se v primeru povezovanja EPP in ECR same ne vidijo v koaliciji z EPP. To ponovno pomeni, da je potrebna večina v EP, to je 361 glasov, pod vprašajem," opozori sogovornik.
V katero smer bo šla Evropa?
Za pogovore o tem, v katero smer bo šla EU, kakšna bosta njena zelena politika in migracijski pakt, je še nekoliko prezgodaj. "Treba je počakati na to, kdo bodo predlagani komisarji, kakšna bo porazdelitev komisarskih mest in kdo bo vodil kaj. Šele potem bo mogoče špekulirati, ali obstanek EPP pomeni nadaljevanje zdajšnje politike. Če bo koalicija ostala takšna, kot je, bistvenih sprememb najverjetneje ne bo. Če bo šlo povezovanje v smeri skrajne desnice, se lahko pričakuje, da se bodo krepile tiste sile v EP, ki so bolj evroskeptične, nacionalistične, ki podarjajo, da je treba državam članicam omogočiti, da obdržijo ključne pristojnosti na področjih, ki so posebnega pomena, zlasti varnost in upravljanje migracij," sklene Požgan.
