Četrtek, 18. 5. 2023, 22.11
11 mesecev
Je to država, ki je na robu državljanske vojne?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,39
Demonstracije proti izraelski pravosodni reformi v Tel Avivu maja letos.
Izrael je že od začetka letošnjega leta zaradi sporne vladne pravosodne reforme, ki je med drugim na ulice pognala na stotisoče nezadovoljnih državljanov, v globoki politični krizi. Vzroki te krize pa imajo korenine že v začetku nastanka judovske države.
Izrael je država, ki nima zapisane ustave. S pravosodno reformo, ki jo je pripravila desna koalicija pod vodstvom Benjamina Netanjahuja, pa bo nadzor sodne veje oblasti nad izvršilno in zakonodajno še toliko manjši. Reforma bo med drugim oslabila izraelsko vrhovno sodišče pri njenem nadzoru v knesetu sprejetih zakonov.
Kneset bo močnejši od vrhovnega sodišča
Kneset, tj. izraelski parlament, bo tako z navadno večino lahko razveljavil vsako odločitev vrhovnega sodišča glede sprejetih zakonov. Prav tako bo imela vlada odločilno vlogo pri imenovanju sodnikov, tudi tistih, ki sedijo v vrhovnem sodišču.
Vladnim ministrom tudi ne bo treba več poslušati nasvetov svojih pravnih svetovalcev (te usmerja generalni državni tožilec), kot je do zdaj velevala zakonodaja. Del Netanjahujeve sporne reforme je že bil sprejet – tako je bilo odvzeto pooblastilo generalnemu državnemu tožilcu, da razglasi premierja za nesposobnega za opravljanje funkcije.
Spor med Aškenazi in Mizrahi?
Premier Netanjahu je sicer konec marca zaradi množičnih protestov malce zavrl sprejemanje – najbolj spornega dela – reforme (to odločitev je pospremil z besedami, da ne sme izbuhniti državljanska vojna), a, kot piše izraelski časnik Haaretz, večina zakonov, ki so del reforme, brez velikih težav teče skozi zakonodajni proces v knesetu.
Večino protestnikov proti pravosodni reformi sestavljajo prebivalci Izraela, ki imajo aškenaške korenine.
Na prvi pogled se konflikt v Izraelu zdi kot konflikt med izrazito desno izraelsko vlado, ki je na oblasti tudi zaradi glasov izraelske skrajne desnice, in liberalno opozicijo, ki skuša obvarovati izraelsko demokracijo. Po drugi strani pa številni spor glede pravosodne reforme vidijo kot konflikt med Aškenazi in Mizrahi, tj. med Judi, ki so se v Izrael priselili iz Evrope, in Judi, ki imajo korenine v arabskih državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda.
Na zemljepisnem in socialnem obrobju Izraela
Ustanovitelji izraelske države, ta je svojo neodvisnost razglasila 14. maja 1948, so bili evropski Judje. Ti so bili v veliki večini socialistično, sekularno in družbeno liberalno usmerjeni in takšni so bili tudi temelji judovske države. V prvih letih obstoja Izraela pa se je v državo priselili veliko Judov iz arabskih in muslimanskih držav.
Številne Mizrahe so njihove države izgnale, kar je bila posledica izbruha prve izraelsko-arabske vojne po ustanovitvi judovske države leta 1948. Veliko Mizrahov se je v 50 letih naselilo oziroma so jih načrtno naselili v južne (revnejše) soseske Tel Aviva (na bogatejšem severu Tel Aviva živijo predvsem aškenaški Judje), še zlasti pa v odročne kraje po novoustanovljeni državi, na nevarno mejo z arabskimi sosedi ali pa v zapuščene vasi, kjer so prej živeli Arabci.
Zmaga Likuda s pomočjo Mizrahov
Nekateri izraelski voditelji, kot na primer prvi predsednik Izraela David Ben Gurion, so imeli maroške Jude (ti predstavljajo velik del Mizrahov) za Jude z arabskimi običaji. "Ne želimo, da Izraelci postanejo Arabci. Dolžni smo se bojevati proti duhu Levanta (več ali manj sopomenka za Bližnji vzhod, op. p.), ki kvari posameznike in družbe, in ohraniti pristne judovske vrednote, kot so se izkristalizirale v (evropski) diaspori," je sredi 60. let preteklega stoletja dejal Ben Gurion.
Zdajšnja izraelska vlada, ki jo vodi Benjamin Netanjahu, je po mnenju številnih političnih analitikov najbolj desna in najbolj verska vlada v zgodovini Izraela.
Vse do leta 1977 so Izrael vodili socialistično usmerjeni sionisti, ki so najprej prihajali iz vrst stranke Mapej in nato iz laburistične stranke. Leta 1977 pa je desna stranka Likud (v vodstvu katerega so bili desno usmerjeni Aškenazi) prvič zmagala na izraelskih parlamentarnih volitvah. Likud je laburiste premagal prav po zaslugi glasov Mizrahov.
Več Mizrahov kot Aškenazov v Izraelu
Pomik Izraela na desno je torej v veliki meri posledica povečanja politične moči prebivalcev Izraela, ki imajo korenine v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Aškenaški Judje so tako po volitvah leta 1977 izgubili samoumevno politično hegemonijo, so pa še vedno imeli veliko prevlado v medijih, sodstvu, kulturnih ustanovah in na univerzah.
Po statističnih podatkih Aškenazi predstavljajo okoli 32 odstotkov izraelskega prebivalstva, Mizrahi pa od 40 do 45 odstotkov. Arabci, ki živijo v Izraelu, predstavljajo okoli 21 odstotkov prebivalstva. Pet odstotkov prebivalstva judovske države pa predstavljajo etnične skupine, ki ne pripadajo niti judovski niti arabski skupnosti. Medtem ko za Aškenaze velja, da večinoma volijo za sredinske stranke oziroma za stranke levo od sredine, pa za Mizrahe velja, da so volivci desnih strank.
Aškenaške elite v prvih vrstah protestov
Večina protestnikov, ki prihajajo na izraelske ulice zaradi sporne pravosodne reforme, je tako iz vrst Aškenazov. Izraelska antropologinja Smadar Lavie je za izraelski spletni medij +972 Magazine pojasnila, da se je protest proti pravosodni reformi začel kot demonstracija, ki so jo vodili izraelski izobraženi aškenaški poklicni višji razredi s področja prava, inženirstva, visoke tehnologije in biotehnologije, medijev, umetnosti, medicine in univerz.
V vrhu stranke Likud prevladujejo Aškenazi (eden od njih je tudi Benjamin Netanjahu), a stranka že od 70. let preteklega stoletja nabira glasove med Mizrahi.
"Med ključnimi voditelji in organizatorji so nekdanji načelniki štaba izraelske vojske in nekdanji generali, ki so vodili izraelske zračne sile, marince, elitne enote komandosov in enote za kibernetsko bojevanje. Ti veljajo za smetano izraelske družbe in so skoraj po pravilu Aškenazi."
"Ne dovolite nam vladati"
To dejstvo je voda na mlin tudi stranki Likud in njenim desnim zaveznikom v knesetu. Poslanec Likuda in Mizrahi Jud David Amsalem je tako februarja letos v parlamentu dejal, da jedro spora pravzaprav ni zakonodaja, ampak to, da imajo Mizrahi že 75 let manj pravic kot Aškenazi, piše Times of Israel.
Amsalem, ki ima po starših korenine v Maroku, je tako v knesetu z jasnim namigom na Aškenaze tudi povedal: "Pripravljeni ste nam dati diplome in celo avtomobile, ne dovolite pa nam, da vladamo. Tega nam niste nikoli omogočili: ne v varnostnih silah, ne v sodnem sistemu, ne v akademiji, ne v kulturi in zagotovo ne na vrhovnem sodišču in državnem tožilstvu. In v zaporih, ali veste, kdo so varnostniki? Maročani in Druzi."
