Četrtek, 22. 9. 2022, 22.20
1 leto, 7 mesecev
Je strah pred to žensko upravičen?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,27
90
Giorgia Meloni je svojo politično kariero začela z včlanitvijo v podmladek neofašistične stranke MSI, zdaj pa pravi, da se zgleduje po ameriških republikancih, britanskih torijcih in izraelskem Likudu.
Italijani bodo v nedeljo izvolili nov parlament. Po anketah se zmaga nasmiha nacionalno-populistični stranki Bratje Italije, ki jo vodi Giorgia Meloni. Če bo Melonijevi res uspelo zmagati in sestaviti vlado, bo prva ženska na čelu italijanske vlade v zgodovini.
Pisalo se je leto 1992. Takrat 15-letna Rimljanka Giorgia Meloni je postala članica Fronte della Gioventù (sl. Mladinska fronta), podmladka neofašistične stranke Italijansko socialno gibanje – Nacionalna desnica (it. Movimento Sociale Italiano – Destra Nazionale, MSI-DN s kratico).
Fašistične korenine MSI
MSI so po drugi svetovni vojni ustanovili italijanski fašisti, ki so bili kljub velikemu porazu fašizma in nacizma še vedno zvesti idejam leta 1945 usmrčenega italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Simbol MSI so postali trije plameni v barvah italijanske zastave, ki menda predstavljajo Mussolinijev neumrljivi duh.
V času, ko se je Melonijeva pridružila neofašistom, je bil vodja MSI Gianfranco Fini. Ta je še leta 1994 v intervjuju za torinsko La Stampo Mussolinija opisal kot največjega politika 20. stoletja, že naslednje leto pa je MSI preoblikoval v malce bolj zmerno Nacionalno zavezništvo (Alleanza Nazionale, s kratico AN). Tisti bolj radikalni neofašisti so takrat zapustili stranko. Pripadniki Nacionalnega zavezništva so se v tistih časih razglašali za postfašiste oziroma pofašiste.
Vzpon Melonijeve v pofašističnem Nacionalnem zavezništvu
Nacionalno zavezništvo je večkrat postalo tudi vladna stranka v desnih koalicijah, ki jih je vodil Silvio Berlusconi. Nazadnje pa se je leta 2009 Nacionalno zavezništvo celo združilo z Berlusconijevo Naprej Italijo v Ljudstvo svobode.
Leta 1995 se je MSI (od leta 1972 uradno MSI-DN: Movimento Sociale Italiano – Destra Nazionale) pod vodstvom Gianfranca Finija (v sredini) preoblikovala v "pofašistično" Nacionalno zavezništvo. To se je leta 2009 za nekaj let "utopilo" v Ljudstvu svobode Silvia Berlusconija. Melonijeva (na fotografiji skrajno desno) se je v Nacionalnem zavezništvu v 90. letih in na začetku 21. stoletja počasi vzpenjala po lestvici. Nekaj let je bila med drugim predsednica strankinega podmladka.
Vrnimo se k Melonijevi. Ta se je kot odločna mladenka v 90. letih vzpenjala po strankarski lestvici in bila v prvih vrstah strankinih demonstracij, obenem pa si je vsakdanji kruh služila kot varuška in natakarica v rimskem nočnem klubu. Leta 2006 je bila prvič izvoljena v italijanski parlament, med letoma 2008 in 2011 pa je bila v vladi Silvia Berlusconija ministrica za mladino. Bila je najmlajša italijanska ministrica v zgodovini.
Ženska na čelu Bratov Italije
Leta 2012 je bila Melonijeva med tistimi nezadovoljnimi nekdanjimi člani AN, ki so izstopili iz Ljudstva svobode in ustanovili Brate Italije (navdih za ime je stranka – fratelli d'Italia po italijansko – dobila po prvi kitici italijanske himne). Simbol stranke je že omenjena "Mussolinijeva" plamenica, simbol, ki ga je imela v svojem logu že MSI. Leta 2014 je Melonijeva postala predsednica Bratov Italije.
Na evropski ravni so Bratje Italije del Zveze evropskih konservativcev in reformistov (ECR), kamor med drugim spadajo tudi britanski konservativci, Švedski demokrati in poljska stranka Zakon in pravičnost. Melonijeva, ki je velika občudovalka Donalda Trumpa, je stkala tudi tesne stike z ameriškimi republikanci.
Republikanci, torijci in Likud
Prav ameriške republikance poleg britanskih torijcev in izraelskega Likuda Melonijeva navaja kot enega od zgledov za njeno stranko. Dobre odnose ima tudi s špansko stranko Vox, najbolj desno stranko v španskem parlamentu.
Leta 2008 je Silvio Berlusconi, ki se je tudi v vladi rad obdajal z mladimi ženskami, takrat 31-letno Melonijevo postavil za ministrico za mladino. Od leve proti desni: Melonijeva, ministrica za izobraževanje Marie Stelle Gelmini, ministrica za enake možnosti Mare Carfagna in ministrica za okolje Stefanie Prestigiacomo.
Tako kot Francozinja Marine Le Pen ali njen italijanski rojak Matteo Salvini je bila tudi Melonijeva v preteklosti zelo naklonjena ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. A se je zaradi vojne odmaknila od Putinove Rusije in zagovarja vojaško podporo Ukrajini.
Stroga politika priseljevanja
Podobno kot Salvini, s katerim že nekaj let tekmuje za prevlado na italijanski desnici, tudi Melonijeva zagovarja strogo politiko do nezakonitih priseljencev. Je zagovornica obrambe krščanske Italije pred islamizacijo. Oporeka tudi istospolnim porokam in ženskim kvotam.
Nasprotuje tudi tesnim italijanskim odnosom s Savdsko Arabijo in Katarjem, saj tema dvema državama očita, da širita islamski fundamentalizem. Graja tudi preganjanje kristjanov v Pakistanu. V času Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 je zaradi kitajske politike do Tibeta pozvala italijanske športnike, naj bojkotirajo slovesnost ob odprtju iger.
Zadrega zaradi Mussolinija
Zaradi svojih političnih neofašističnih korenin mora Melonijeva pogosto odgovarjati na vprašanja o italijanskem fašizmu. Če je leta 1996, ko je bila stara 19 let, za neki francoski medij brez dlake na jeziku dejala, da je bil Mussolini najboljši politik zadnjih 50 let (malce čudna izjava, če upoštevamo, da je umrl leta 1945, op. p.), je pozneje postala bolj previdna in diplomatska.
Melonijeva se je rodila leta 1977 v Rimu mami Sicilijanki in očetu Sardincu. Odraščala je v rimski delavski četrti Garbatella, ki so jo zgradili v obdobju fašizma. Pred desetletji je Melonijeva odkrito hvalila Mussolinija, zdaj pa previdneje izbira besede, ko jo sprašujejo o njem. Po drugi strani pa še vedno hvali Giorgia Almiranteja, dolgoletnega predsednika neofašistične MSI. Leta 2020 ga je na primer opisala kot velikega politika in domoljuba. Na fotografiji iz leta 2015 vidimo Melonijevo na prireditvi v spomin Almiranteju (na fotografiji v ozadju).
Tako je pred leti v pogovoru z ameriškim medijem Bloomberg svoj pogled na Mussolinija, ki je med drugim zatiral tudi Slovence, pazljivo opisala z zelo previdnimi besedami: "Vidim ga zelo daleč od lastne zgodbe. Je zgodovinski fenomen in ga je treba tako tudi soditi, v njegovem kontekstu."
Mussolinijevi potomci med Brati Italije
Kritiki ji očitajo, da je v njeni stranki kljub javnemu zavračanju povezav s fašizmom v resnici še vedno veliko fašističnih oziroma neofašističnih nostalgikov. V njeni stranki sta tudi vsaj dva Mussolinijeva potomca. Njegov pravnuk Ciao Gulio Cesare Mussolini (kandidat stranke na evropskih volitvah leta 2019) in pravnukinja Rachele Mussolini. Je pa Melonijeva v slabih odnosih z dučejevo vnukinjo Alessandro Mussolini.
Sto let od Mussolinijevega pohoda na Rim
Seveda so številni politični analitiki in mediji izpostavili dejstvo, da se lahko Melonijeva zavihti na čelo Italije ravno v času stote obletnice Mussolinijevega prihoda na oblast. Ta je prevzel oblast z razvpitim pohodom na Rim oktobra 1922. Takrat so Mussolinija, nekdanjega socialista, ki se je politično spreobrnil v gorečega nacionalističnega desničarja, v strahu pred italijansko različico oktobrske revolucije podprli tudi liberalci, krščanski konservativci in socialni demokrati. Mussolini je v poznejših letih oblast vse bolj osredotočal v rokah svoje fašistične stranke in Italijo spremenil v diktaturo oziroma v avtoritarno državo fašističnega tipa. Velik Mussolinijev občudovalec je bil tudi Adolf Hitler, ki se je zelo zgledoval po njem.
Kot vemo, je italijanska fašistična država izvajala politiko etnocida oziroma raznarodovanja primorskih Slovencev. Leta 1941 je Mussolinijeva Italija sodelovala v napadu na Jugoslavijo ter po kapitulaciji starojugoslovanske vojske skupaj s Hitlerjevo Nemčijo, Horthyjevo Madžarsko in Pavelićevo Hrvaško sodelovala pri razkosanju slovenskega ozemlja, ki je bilo po prvi svetovni vojni del Jugoslavije.
90