Petek, 16. 9. 2022, 22.05
2 leti, 2 meseca
Je slovo kraljice Elizabete II. obenem tudi slovo Združenega kraljestva?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,25
12
Kraljica Elizabeta II. je bila eden od simbolnih stebrov Velike Britanije.
Po smrti kraljice Elizabete II. nekatere nekdanje britanske kolonije, katerih glava države je britanski monarh, napovedujejo uvedbo republike. Referendum o uvedbi republike bo morda v prihodnjih letih tudi v Avstraliji. Vprašanje je tudi, kako bo smrt kraljice Elizabete II., ki je bila eden od simbolnih stebrov Velike Britanije, vplivala na škotsko željo po neodvisnosti.
"Pogreb Winstona Churchilla leta 1965 se je izkazal za pokop britanskega imperija. Pogreb kraljice Elizabete prihodnji teden bo verjetno pogreb Združenega kraljestva. Na ledeni januarski dan, ko je bil Churchill pokopan po zmagoslavnem, starodavnem in neponovljivem sprevodu skozi London, so milijoni, ki so to spremljali na drobnih črno-belih televizorjih, razumeli, da so videli veliko več kot le smrt zelo velikega in zelo starega človek."
Zaton britanskega imperija
Tako je pred dnevi za spletni medij Compact zapisal britanski novinar in komentator Peter Hitchens. Ta je znan po svojih dokaj črnogledih napovedih (včasih si malce porogljivo reče, da je prerok propada) in nostalgiji za britanskim imperijem.
Čeprav je bil za Hitchensa Churchillov pokop pokop britanskega imperija, je bil v resnici ta imperij leta 1965, ko so Britanci svojega legendarnega premierja pospremili na njegovo zadnjo pot, že nekaj let bolj kot ne mrtev. Že leta 1947 je britanski imperij ostal brez Indije – svoje največje in najpomembnejše kolonije.
Sueška kriza kot simbol konca britanskega imperija
Velik udarec britanskemu ponosu in samozavesti je bila sueška kriza leta 1956, ko so Britanci in Francozi zasedli Sueški prekop (tega je prej Egipt nacionaliziral), a so se morali pod pritiskom ZDA umakniti. Prav sueška kriza je bila za številne simbol konca britanskega imperija.
Člani družine Windsor so v preteklih letih in desetletjih poskrbeli za številne afere, ki so ogrožale priljubljenost kraljeve družine. Ugled družine v britanski javnosti je tako pravzaprav reševala prav kraljica Elizabeta II.
Že leta 1957 je britanska kolonija Zlata obala (pozneje preimenovana v Gano) postal prva evropska podsaharska kolonija, ki je dosegla neodvisnost. Leta 1960 pa so Britanci začeli načrtno dekolonizacijo v podsaharski Afriki, po kateri je večina tamkajšnjih britanskih kolonij postala neodvisnih.
Britanska skupnost narodov
Na območju nekdanjega britanskega imperija je nastala Britanska skupnost narodov oziroma pozneje samo Skupnost narodov (Commonwealth). Večina nekdanjih britanskih kolonij, članic Skupnosti narodov, je republik, nekaj pa je monarhij.
Tako je bila britanska kraljica Elizabeta II. monarhinja tudi v štirinajstih drugih državah, med drugim v Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Še do lani je bila kraljica Elizabeta II. tudi kraljica Barbadosa. Ta država je novembra lani postala republika in dobila prvo predsednico države oziroma predsednico republike.
Referendum na Antigvi in Barbudi
Vprašanje je, ali ne bi v preteklosti še več držav namesto britanskega monarha za svojega suverena izbralo predsednika republike, če ne bi bila kraljica Elizabeta II. osebno tako priljubljena in spoštovana.
Britanski monarh je uradni vodja države tudi v 14 drugih držav, ki so bile nekdaj britanske kolonije. Njegove pristojnosti so protokolarne narave, a kljub temu so v teh državah močna republikanska gibanja. Na Novi Zelandiji na primer zagovarja odpravo monarhije tudi novozelandska premierka Jacinda Ardern, ki v bližnji prihodnosti ne načrtuje kakšnih potez v tej smeri. Prepričana pa je, da bo Nova Zelandija postala republika še v času njenega življenja.
Premier otoške države Antigva in Barbuda Gaston Brown je kmalu po kraljičini smrti tako že napovedal referendum o tem, ali naj država postane republika. Ta referendum bodo predvidoma izvedli v prihodnjih treh letih. Za razglasitev republike so zagreti tudi v Belizeju v Srednji Ameriki ter na Jamajki in Bahamih.
Težavna kanadska pot do republike
Tri najpomembnejše države, na čelu katerih je kot vodja države britanski monarh, so seveda Kanada, Avstralija in Nova Zelandija. V vseh treh državah so tudi močna republikanska gibanja. Kot piše Washington Post, so bili Kanadčani zelo naklonjeni Elizabeti II., manj navdušeni pa so nad Karlom III.
Ankete sicer kažejo, da vse manj Kanadčanov podpira monarhijo, a pot do razglasitve republike je zelo zapletena. Prehod iz monarhije v republiko bi v Kanadi zahteval sprejetje ustavnih amandmajev, ki bi jih podprla oba domova kanadskega parlamenta in tudi parlamenti vseh desetih kanadskih provinc.
Avstralski referendum o republiki?
V Avstraliji so na oblasti laburisti, ki so naklonjeni republiki. A kot je povedal avstralski laburistični premier Anthony Albanese, bi bil morebitni referendum o odpravi monarhije in uvedbi republike šele v njegovem morebitnem drugem premierskem mandatu. Albanese je avstralski premier od maja letos, naslednje volitve, po katerih bo Albanese morda dobil svoj drugi mandat, pa bodo najpozneje leta 2025.
Novi britanski kralj Karel III. je že kot valižanski princ pogosto oblekel kilt in se tako poskušal prikupiti Škotom. Ti bodo morda leta 2023 spet odšli na referendum, na katerem bodo odločali o svoji neodvisnosti od Londona.
Zagovornica republike je tudi novozelandska premierka Jacinda Ardern. Ta je prepričana, da bo Nova Zelandija postala republika še v času njenega življenja (zdaj je stara 42 let), a obenem pravi, da odprava monarhije še ne bo tako hitro na dnevnem redu.
Neodvisna Škotska?
Vprašanje pa je tudi, kaj se bo zgodilo s samo Veliko Britanijo oziroma Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, kot je uradno ime te države. Znano je, da škotska premierka Nicola Sturgeon želi v prihodnjih letih razpisati nov referendum o škotski neodvisnosti. Ta bi bil po njenih načrtih oktobra 2023.
Britanska vlada v Londonu nad njeno zamislijo ni navdušena, zato je vprašanje, ali bodo Škoti sploh lahko izpeljali referendum. Seveda morebiten odhod Škotske iz Združenega kraljestva ne pomeni, da bi Škotska samodejno postala republika. Tako bi lahko bil Karel III. tudi kralj neodvisne Škotske.
12