Velika Britanija je vedno veljala za državo, ki jo je Margaret Thatcher s svojimi reformami nepovratno spremenila v neoliberalno državo. Pa je to res?
Leta 2013 je britanski časnik The Economist objavil članek, v katerem je predstavil izsledke raziskave British Social Attitudes (BSA). Po tej raziskavi naj bi mladi Britanci tako kot nekdanja premierka Margaret Thatcherjeva sledili idealom ekonomskega liberalizma.
Nato pa je štiri leta pozneje na predčasnih volitvah 60 odstotkov mladih med 18. in 34. letom volilo za laburiste, ki jih od leta 2015 vodi Jeremy Corbyn, verjetno najbolj levo usmerjeni laburistični voditelj v zgodovini.
V starostni skupini med 18. in 24. letom je ta odstotek še višji – za Corbyna, ki je po volitvah kot nekakšen rockovski zvezdnik nagovoril mlade na znanem glasbenem festivalu v Glastonburyju, sta zanj volili okoli dve tretjini.
Jeremy Corbyn med drugim zagovarja ponovno podržavljanje podjetij in še večjo javno porabo.
Razloge za takšen izid britanski analitiki iščejo v nezadovoljstvu mladih zaradi svoje prihodnosti, v protestu mladih zagovornikov članstva v EU zaradi konservativne podpore brexitu …
Poleg tega naj bi bil vzpon laburistov posledica upada moči desnega tabloidnega tiska, zaradi česar je glavni in ključni vir informacij postal levo usmerjeni BBC. Spet drugi trdijo, da so imela ključni vpliv pred letošnjimi volitvami družbena omrežja.
Oboževalci Jeremyja Corbyna na festivalu v Glastonburyju.
A razlogi so globlji in segajo dlje v preteklost, v obdobje vladavine Thatcherjeve. Ta je na oblast prišla z bleščečo zmago (skoraj 44 odstotkov glasov) maja 1979, ko so jo množično podprli britanski volivci, utrujeni zaradi nenehnih stavk in sindikalnega izsiljevanja v tako imenovani zimi nezadovoljstva v letih 1978 in 1979.
Thatcherjeva je med enajstletnim vladanjem med drugim privatizirala državno pošto in telekomunikacije ter železnice, omogočila Britancem, da so odkupili občinska stanovanja, zaprla nedonosne rudnike, avtomobilske tovarne, ladjedelnice ter bojevala srdit boj z delavskimi sindikati.
Laburistom, ki so vladali v kriznih 70., ko je celotni Zahod prizadela prva naftna kriza z dvigom cen nafte, je do leta 1978 uspelo počasi zniževati inflacijo in brezposelnost. Toda leta 1978 se je začela tako imenovana zima nezadovoljstva, ko so sindikati v kot stisnili laburistično vlado. Med drugim so se začele na ulicah kopičiti smeti, ker jih smetarji niso odvažali.
A po drugi strani, kot v svoji knjigi Temna celina trdi britanski zgodovinar Mark Mazower, v Veliki Britaniji v času Thatcherjeve sploh ni bilo nobene konservativne oziroma neoliberalne revolucije.
Thatcherjeva se kljub privatizacijski vnemi ni lotila privatizacije orjaškega britanskega javnega zdravstva – National health service (NHS), ki je velik porabnik javnih sredstev. In, če je verjeti raziskavi iz medicinske revije The Lancet, tudi manj kakovostno kot slovensko zdravstvo.
Kot piše Mazower, v času vladanja Thatcherjeve nihče ni hotel poudarjati, da je javna poraba ostala visoka. Vladajoči konservativci verjetno zato, ker bi s tem priznali, da jim je spodletelo pri zasledovanju cilj več trga, manj države, laburisti pa zato, ker potem ne bi več mogli črniti konservativcev kot nesocialnih neoliberalcev.
Javna poraba je ostajala visoka tudi zaradi večjih socialnih pomoči za brezposelne, saj se je na začetku vladanja Thatcherjeve, ki je v 70. letih kritizirala laburiste, ker so podvojili brezposelnost, število brezposelnih skoraj potrojilo. Septembra 1982 je bila brezposelnost 14-odstotna, medtem ko je bila leta 1978 le 5,5-odstotna. Za primerjavo: po podatkih Eurostata je zdaj brezposelnost v Veliki Britaniji 4,5-odstotna.
Thatcherjevo privrženci hvalijo, da je Veliko Britanijo gospodarsko spet postavila na noge, a dejstvo je, da je ta država, ki je bila v 19. stoletju najbogatejša država na svetu, po lestvici Svetovne banke zdaj kljub thatcherizmu "šele" 18. najbogatejša država na svetu ter 13. v Evropi.
Je pa res, da je London kot ena od svetovnih finančnih prestolnic ter domovanje številnih domačih in tujih milijarderjev in milijonarjev najbogatejše mesto v Evropi. A hkrati je za številne Britance postal preprosto predrag.
Tudi dejstvo, da je imela Velika Britanija konec lanskega leta 89 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) javnega dolga, kar je med drugim več od slovenskega javnega dolga, in da njen javni dolg znaša 1,7 bilijona funtov (2,4 bilijona evrov), pritrjuje mnenju, da sta britanska socialna država in britanski javni sektor še vedno obsežna.
Vsekakor thatcherjanstvo ni postalo popolnoma prevladujoča ideologija v Veliki Britaniji. Še več, navdušenje mladih Britancev nad Corbynom dokazuje, da v družbi – tudi zaradi vse večjega vpliva levice na univerzah in na javni radioteleviziji BBC – vse bolj prevladuje negativno ocenjevanje železne lady.
Graje na račun Thatcherjeve in njene politike pa padajo tudi z desne strani. Najbolj izstopa britanski krščanski konservativec in kolumnist Peter Hitchens, brat zdaj že pokojnega levičarskega intelektualca Christopherja Hitchensa.
Peter Hitchens, ki je pred letošnjimi predčasnimi volitvami skoraj edini na britanski desnici svaril pred podcenjevanjem Corbyna in opozarjal na mogoči poraz konservativcev, je že leta 2012 v ameriški reviji The American Conservative v članku The myth of Margaret Thatcher (sl. Mit o Margaret Thatcher) posvaril pred nekritičnim malikovanjem Thatcherjeve.
Pozneje je Hitchens kritiziral nekdanjo britansko premierko še v svojih kolumnah, ki jih objavlja britanski Daily Mail. Hitchens železni lady, ki jo tudi hvali kot pogumno osebo, očita, da je bila njena politika le tragični polom oziroma tragični spodleteli projekt.
Kot ekonomska liberalka ni hotela zaščititi delovnih mest in industrije, ki so držale skupaj številne britanske skupnosti, in je zapirala subvencionirane rudnike, ladjedelnice, avtomobilske tovarne.
V 80. letih je Thatcherjeva tudi z uporabo policije zlomila stavko rudarjev.
A po drugi strani se je začela bohotiti tudi orjaška socialna oziroma birokratska država (bolnišnice, šolstvo, nevladne organizacije, lokalna birokracija …), ki za svoj obstoj posrka skoraj ves denar, zbran z davkom na dohodek.
Namesto delavcev v tovarnah in rudnikih so Britanci dobili javne uradnike, kot so dobro plačani nadzorniki homofobije, je kritičen Hitchens. Tudi sindikati so še vedno vplivni lobiji.
S privatizacijo občinskih stanovanj se je začelo skokovito dviganje cen nepremičnin. Tudi smiselnost privatizacije pošte in telekoma ter železnic Hitchens postavlja pod vprašaj.
Thatcherjeva je vladala do leta 1990, ko se je je znebila lastna stranka.
Privatizacija, svobodna trgovina in slogani o delnicah za vse so le velika prevara, ki je uničila Veliko Britanijo, je prepričan Hitchens. Njegovi članki, še zlasti v ZDA objavljeni Mit o Margaret Thatcher, so pomembni zato, ker so napoved tako imenovane Trumpove revolucije.
Številne Hitchensove ideje (kritika politične korektnosti, multikulturnosti, svobodne trgovine, deindustrializacije in teorije o globalnem segrevanju …) so namreč postale "mainstream" ameriške republikanske politike.
Donald Trump na srečanju z rudarji.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.