Lionel Messi
Petek, 17. 7. 2026, 21.38
1 mesec
Skrivnostna temačna zgodba, ki jo le redki res dobro poznajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,82
Angleži so tisti, ki so v Argentino prinesli nogomet – šport, ki je postal argentinski šport številka ena. Lionel Messi je tako najprej igral v klubu, ki ga je ustanovil sin angleškega priseljenca v Argentini. Obenem pa je temnejši del argentinsko-angleške skupne zgodovine tudi spopad za Falklandske otoke.
Nogometna tekma med Argentino in Anglijo je znova obudila vprašanje otokov v južnem Atlantiku, ki jim Britanci pravijo Falklandski otoki, Argentinci pa Malvinski otoki (Malvinas v španščini). Gre za otoke pod britansko suverenostjo in s prebivalstvom britanskega izvora, ki so jih leta 1982 skušali Argentinci zasesti s silo, vendar so jih Britanci vojaško porazili. Za Argentince je tako vsaka nogometna zmaga nad Anglijo maščevanje za poraz v vojni.
Falklandski otoki, ki so približno 500 kilometrov oddaljeni od južne argentinske obale in veliki okoli 12 tisoč kvadratnih kilometrov (dobra polovica Slovenije), so prišli trdno pod britansko oblast leta 1833.
Škotski kraj Falkland in francosko pristanišče St. Malo
Britansko ime Falklandski otoki so dobili po angleškem plemiču Anthonyju Caryju, vikontu Falklandskem (plemiški naslov je vezan na škotski kraj Falkland). Britanski oziroma angleški pomorščaki so tudi prvi, ki so leta 1690 nesporno prijadrali na te takrat še neobljudene otoke. Odpravo je denarno podprl omenjeni vikont Falklandski.
Argentinci jim rečejo Malvini oziromi Malvinski otoki (Islas Malvinas). Ime prihaja iz francoske besede Iles Malounies. Francoski pomorščaki so namreč leta 1764 na otokih prvi postavili stalno naselbino in otoke poimenovali po francoskem pristanišču St. Malo, od koder so prijadrali francoski pomorščaki (torej Malojski otoki).
Otoki prehajajo iz rok v roke
Že leta 1765 so Britanci postavili naselbino na drugem delu otočja. Leta 1766 so Francozi svoje pravice do otočja izročili Špancem (ti so imeli tedaj kolonije v Latinski Ameriki, med njimi tudi območje poznejše neodvisne države Argentine). Leta 1771 bi zaradi otokov skorajda prišlo do vojne med Španci in Britanci. Leta 1774 so Britanci zapustili otoke. Španci so imeli na otokih kazensko kolonijo.
Ko so Britanci leta 1833 znova prevzeli nadzor nad Falklandskimi otoki, je na otočju prebivalo le 27 prebivalcev. Leta 1851 so imeli otoki 287 prebivalcev, leta 1901 pa nekaj čez dva tisoč. Večina novih naseljencev je prišla iz Velike Britanije. Prebivalci Falklandskih otokov se imajo za poseben narod, obenem pa želijo ostati pod britansko suverenostjo in zavračajo argentinsko okupacijo. Na fotografiji iz leta 1982 vidimo argentinske vojake in domačine.
Leta 1806, ko so med Napoleonovimi vojnami Britanci napadli območje današnje Argentine in Urugvaja ob reki Rio de la Plata, so se Španci večinoma umaknili z otokov, ostalo je nekaj gavčev (živinorejcev oziroma pastirjev) in ribičev. Otoki so bili tako ponovno večinoma neobljudeni.
Argentinci so se zanimali za otoke, vendar so ti od leta 1833 znova trdno pod Britanci
Šele konec dvajsetih let 19. stoletja se je tedaj neodvisna Argentina začela zanimati za Falklandske otoke. Leta 1832 so tam postavili vojaško postojanko, vendar so se vojaki uprli. Leta 1833 so nadzor nad Falklandskimi otoki znova prevzeli Britanci. Oblast v Buenos Airesu je proti temu protestirala in ni priznala britanske suverenosti nad otokom.
V štiridesetih letih 19. stoletja so na otoke začeli prihajati naseljenci iz Britanije, večinoma Škoti in Valižani. Pozneje so prišli tudi priseljenci iz drugih delov Velike Britanije. V novejšem času so se na otoke priselili tudi ljudje iz Čila in s Filipinov.
Domačini nočejo argentinske oblasti, ostati hočejo pod Britanci
Prebivalci Falklandskih otokov, ki jim Argentinci zaničljivo rečejo Kelperji, želijo biti pod britansko suverenostjo. Leta 2013 so se na referendumu odločili, da ostanejo pod britansko suverenostjo kot britansko čezmorsko ozemlje. Za je glasovalo 99,8 odstotka udeležencev referenduma (udeležba na referendumu je bila 92-odstotna). Leta 2021 je na otokih prebivalo nekaj več kot 3.600 prebivalcev.
Zahteva po Falklandskih otokih je pomemben del argentinske nacionalne kolektivne zavesti in tudi jedro argentinskega protiangleškega nacionalizma. Številni Argentinci gredo tako daleč, da celo zagovarjajo množično izganjanje domačinov s Falklandskih otokov, ker ti soglasno zavračajo morebitno argentinsko suverenost oziroma argentinsko okupacijo otokov. Na fotografiji: shod v Argentini leta 2015 ob 33. obletnici začetka falklandske vojne.
Argentinci vztrajajo, da so otoki njihovi in da jih mnenje domačinov ne zanima. Nekateri celo zahtevajo, naj se vrnejo nazaj v Veliko Britanijo, čeprav že veliko rodov živijo na otokih.
Večina prednikov današnjih Argentincev je prišla po letu 1850
Pri tem Argentinci tudi pozabljajo, da so potomci priseljencev, ki so se v Argentino večinoma priselili v velikem valu med šestdesetimi leti 19. stoletja in tridesetimi leti 20. stoletja. Takrat je v Argentino prišlo okoli sedem milijonov priseljencev iz Evrope – zlasti iz Italije in Španije. Falklandski domačini so torej bolj staroselski na svojem ozemlju, kot je to večina Argentincev na svojem ozemlju.
Poglejmo primer Lionela Messija, ki je po očetovi in materini strani italijanskih korenin. To sredo je bil na stadionu v Atlanti, ko so argentinski nogometaši po zmagi nad angleško nogometno reprezentanco razvili napis, da so Falklandski otoki (Malvini) argentinski.
Messijivi predniki prišli v Argentino pred slabimi 150 leti
Njegov daljni prednik Angelo Messi je iz Italije prišel v Argentino leta 1883, njegovi španski oziroma katalonski predniki (pradedek in prababica po očetovi strani) pa so prišli leta 1893. Messijevi predniki po materini strani so v Argentino prišli leta 1899.
Argentinci ne priznavajo želje domačinov na Falklandskih otokih, da ostanejo pod britansko suverenostjo. Številni Argentinci so prepričani, da so domačini le britanski kolonisti, ki bi morali oditi nazaj v Veliko Britanijo. Pri tem Argentinci pozabljajo, da so tudi sami evropski naseljenci in da so večinoma potomci priseljencev, ki so začeli v Argentino prihajati šele po letu 1850. To seveda velja tudi za argentinske nogometaše, ki so po zmagi nad Angleži razvili napis, da so Falklandski otoki argentinski.
Pravi staroselci na območju Argentine so seveda Indijanci, ki so jih Španci izrinili – najprej z območja okoli reke Rio de la Plate. Velika večina današnje Argentine je bila še dolgo poseljena z Indijanci.
Argentinski etnocid nad Indijanci, izpraznjeno območje poselili tudi Slovenci
Šele v drugi polovici 19. stoletja so Argentinci z vojaškimi pohodi zlomili indijanske staroselce v pampah in Patagoniji: na tisoče so jih pobili, preostale razselili in zasužnjili. Na to območje so potem začeli prihajati evropski naseljenci.
Tudi kraj Bariloche oziroma Bariloče je na območju, od koder so Argentinci z etnocidom pregnali indijanske domačine. V Bariloče (ime kraja je indijanskega izvora) so se po drugi svetovni vojni priselili številni nemški nacisti, pa tudi pripadniki poražene strani v slovenski državljanski vojni med drugo svetovno vojno.
Bariloče – mesto, v katerem najdejo zavetje tudi nacisti
V Bariločeju je nekaj časa prebival tudi zloglasni nacistični zločinec Josef Mengele, slovenski begunci pred komunizmom in njihovi potomci pa so lahko v mestu srečevali tudi nekdanjega esesovskega stotnika Ericha Priebkeja. Ta je marca 1944 sodeloval v poboju 335 Italijanov v Ardeatinskih jamah v Rimu. Poboj je bil maščevalni ukrep po smrti 33 nemških vojakov zaradi podtaknjenega eksploziva. Ardeatinske jame so torej nekakšne italijanske Dražgoše.
Juan Peron, ki je simpatiziral s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo, je Argentincem v nacionalno kolektivno zavest vtisnil prepričanje, da Malvinski oziroma Falklandski otoki pripadajo Argentini.
Vrata poražencem druge svetovne vojne je v Argentini na stežaj odprl general Juan Peron. Ta je pred drugo svetovno vojno dve leti preživel kot argentinski vojni ataše v fašistični Italiji. Peron, ki je med drugo svetovno vojno simpatiziral s silami osi, je zasnoval ideologijo oziroma politično usmeritev, ki je dobila ime peronizem, navdihoval pa jo je tudi fašizem.
Peron vtisnil Malvinske otoke v argentinsko kolektivno zavest
Peron pa je pomemben tudi zaradi nečesa, kar se je izkazalo za zelo dolgotrajno: vzpostavil je nekakšen kult Malvinskih otokov. Z okrepljenimi zahtevami po otočju je v argentinsko nacionalno zavest vtisnil globoko prepričanje, da otoki pripadajo Argentincem. To prepričanje vztraja vse do danes.
Prav zato je aprila 1982 vojaška hunta, ki je tedaj diktatorska vladala Argentini, napadla Falklandske otoke in jih proti volji domačinov okupirala. Generali so hoteli z napadom preusmeriti pozornost Argentincev z notranjepolitičnih in gospodarskih težav na nacionalno temo, ki bi oblasti prinesla podporo in množične simpatije.
Argentinci navdušeno pozdravili osvojitev otokov
To se je res zgodilo. Argentinci so množično in navdušeno pozdravili osvojitev otokov. Kmalu pa je prišla streznitev: britanska premierka Margaret Thatcher je proti otokom poslala vojsko, ki je z ameriško (pa tudi francosko) obveščevalno pomočjo osvobodila otoke in pregnala argentinske okupatorje. Vojna se je končala junija 1982.
Leta 1982 so Argentinci napadli in okupirali Falklandske otoke, vendar so jih Britanci v nekaj mesecih potolkli do tal. Zaradi bolečega poraza je vojaška hunta, ki je vladala v Buenos Airesu, padla z oblasti. Za Argentince je vsaka zmaga nad Angleži na nogometnih zelenicah, tudi letošnja v Atlanti in še zlasti leta 1986 na svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki, maščevanje zaradi poraza v vojni leta 1982. Na fotografiji vidimo zidno poslikavo: Diego Maradona in argentinski veterani iz falklandske vojne. Maradona je leta 1986 v Mehiki dal dva gola (enega z roko) proti Angležem. Pozneje so Argentinci tudi postali svetovni nogometni prvaki.
V bojih za otoke je padlo 649 argentinskih vojakov, 1.657 jih je bilo ranjenih, 11.313 argentinskih vojakov je bilo ujetih. Britanci so imeli 255 mrtvih in 775 ranjenih, 107 pripadnikov britanskih oboroženih sil pa je med argentinsko okupacijo padlo v argentinsko ujetništvo.
Zmage na nogometnih zelenicah kot kompenzacija za poraz na pravem bojnem polju
Boleč poraz leta 1982 je za Argentince velika travma in vsako nogometno tekmo z Anglijo vidijo kot maščevanje za poraz v vojni.
Ironija zgodovine pa je, da so prav Angleži oziroma Britanci tisti, ki so v Argentino prinesli nogomet. V 19. stoletju je bila Argentina nekakšna britanska gospodarska polkolonija. Prihajali so britanski priseljenci: inženirji, industrialci, graditelji železnic …
Zakaj imajo argentinski klubi angleška imena
Številna argentinska moštva imajo zato angleška imena: na primer River Plate iz Buenos Airesa, pa tudi Newell's Old Boys iz Rosaria. Klub, za katerega je ob koncu kariere igral Diego Maradona, bil pa je tudi prvi klub Lionela Messija, se imenuje po Isaacu Newellu. Ta je leta 1869 kot najstnik iz rodnega Kenta v Angliji odšel v Argentino.
Newell je populariziral nogomet v Argentini, njegov sin pa je leta 1903 ustanovil že omenjeni klub. Za klub sta v preteklosti igrala tudi dva nogometaša in selektorja argentinskega rodu, ki sta sodelovala tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu: Mauricio Pochettino (selektor ZDA) in Marcelo Bielsa (zdaj že nekdanji selektor Urugvaja).
