Ponedeljek, 16. 10. 2017, 6.42
6 let, 6 mesecev
Španija hoče do četrtka jasen odgovor Katalonije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,90
1
Katalonski voditelj Carles Puigdemont je na španski ultimat, da se mora izjasniti o neodvisnosti Katalonije, odgovoril s pismom, v katerem španskega premierja Mariana Rajoya vabi na pogovore. Španijo pa medtem skrbijo slovenska stališča glede Katalonije.
Danes se je iztekel rok, ki ga je katalonski regionalni vladi postavil Madrid in zahteval, da se izjasni, ali je v torek razglasila neodvisnost Katalonije ali ne. Do četrtka do 10. ure pa so španske oblasti katalonskim dale čas, da prekinejo vse postopke za odcepitev in se vrnejo v okvire pravnega reda, kot ga določa španska ustava.
Puigdemont je v pismu, ki je v javnost prišlo dobro uro pred iztekom roka, Rajoyu predlagal srečanje in dvomesečni rok za pogajanja. V tem času bi Katalonija zamrznila korake za uveljavitev samostojnosti. V pismu je Puigdemont zapisal, da trenutne razmere zahtevajo ustrezne politične rešitve in odgovore. "Želimo se pogovarjati, kot to počnejo v utrjenih demokracijah," je dodal.
Španska vlada, ki je dala jasno vedeti, da ne bo sprejela novega izmikanja Puigdemonta, je dala katalonskemu voditelju še do četrtka časa, da se izjasni, ali je razglasil neodvisnost ali ne. Katalonske oblasti niso zagotovile jasnega odgovora na vprašanje Madrida, je v Luksemburgu poudaril španski zunanji minister Alfonso Maria Dastis.
Španijo skrbijo slovenska stališča glede Katalonije
Španskega ministra po Erjavčevih besedah skrbi, da bi Slovenija sprejela kakšno odločitev, ki bi bila zunaj veljavnih okvirov Španije.Ali je kaj takšnega mogoče pričakovati, Erjavec odgovarja, da glede na trenutne razmere to ni mogoče, saj Katalonija niti ni še ničesar razglasila.
Zunanji minister Karl Erjavec je danes v Luksemburgu španskemu kolegu Alfonsu Dastisu pojasnil slovenska stališča glede Katalonije. Španskega ministra skrbi, da bi lahko Slovenija sprejela odločitve, ki bi bile zunaj veljavnih okvirov Španije, je pojasnil Erjavec. Na vprašanje, ali je kaj takšnega mogoče pričakovati, Erjavec odgovarja, da glede na trenutne razmere to ni mogoče, saj Katalonija niti ni še ničesar razglasila.
Slovenski minister je španskemu kolegu pojasnil, da ljudje v Sloveniji na dogajanje v Kataloniji gledajo zelo emocionalno in da tudi medije to vprašanje zelo zanima. Erjavec je v pogovoru s španskim ministrom tudi zelo jasno povedal, da Slovenija zavrača nasilje ter da je pravica do samoodločbe univerzalna pravica, ki pa jo je treba uresničevati v skladu z mednarodnim pravnim redom in pravnim redom države, torej v tem konkretnem primeru tudi v skladu s špansko ustavo.
V okviru mogočih ukrepov se vse bolj neposredno omenja uveljavitev 155. člena ustave, v skladu s katerim lahko osrednja vlada pokrajini v primeru kršenja ustavnega reda odvzame avtonomijo in uvede neposreden nadzor.
Puigdemont je v nagovoru parlamenta prejšnji torek poudaril, da so na referendumu 1. oktobra dobili jasen mandat za razglasitev neodvisnosti in predstavniki parlamentarne večine so nato tudi podpisali - po nekaterih navedbah simbolično - izjavo o neodvisnosti. Hkrati je uveljavitev neodvisnosti preložil, da bi najprej iskali rešitev v dialogu z Madridom.
Pritiski na Puigdemonta
Na Puigdemonta so v zadnjih dneh krepili pritisk najostrejši zagovorniki neodvisnosti, ki so bili razočarani nad odlogom uveljavitve.
Nanj sta se tako s pozivom, naj prekliče odlog neodvisnosti, med drugim obrnili skrajno leva stranka CUP, ki v parlamentu podpira vladajočo koalicijo, in vplivno civilnodružbeno gibanje katalonski narodni kongres (ACN).
Največ dvomov o razglasitvi neodvisnosti naj bi se Puigdemontu porajalo zaradi majhne mednarodne podpore osamosvajanju Katalonije in odhajanju podjetij iz Katalonije.
Načelnik katalonske policije Josep Lluis Trapero ostaja na prostosti.
Šef katalonske policije ostaja na prostosti
Španski sodnik je odločil, da načelnika katalonske policije Josepa Lluisa Trapera, osumljenega upora proti državi, ne bodo priprli, kot je danes na zaslišanju zahtevalo tožilstvo. S sodišča je tako odkorakal, mu je pa sodnik odredil pravosodni nadzor, tako da ne sme oditi iz države, na sodišču pa se mora zglasiti na 15 dni. Načelnika katalonske policije so danes zaslišali, ker je osumljen upora zaradi načina, kako je prejšnji mesec ravnal ob protestih za neodvisno Katalonijo in ker ni preprečil referenduma.
Obtožbe se nanašajo na nemire v Barceloni 20. in 21. septembra, potem ko so španske varnostne sile v prizadevanjih za preprečitev referenduma v Barceloni izvedle racije v prostorih katalonske regionalne vlade. Racije in aretacije predstavnikov regionalne vlade so v katalonski prestolnici sprožile množične proteste, Madrid pa katalonski policiji očita, da v njih ni posredovala.
Traperu kot vodji katalonske policije Mossos d'Esquadra ni uspelo rešiti španske paravojaške policijske enote Guardia Civil iz katalonskega vladnega poslopja v Barceloni 20. septembra, ki so ga obkolili protestniki. Tudi sicer se katalonska policija ni vmešala, ko je španska policija nasilno ukrepala proti udeležencem referenduma, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
OZP za zaprtimi vrati o razmerah v Kataloniji
Odbor DZ za zunanjo politiko je na zaprtimi vrati razpravljal o aktualnih razmerah v španski pokrajini Katalonija po nedavnem referendumu o neodvisnosti. Odbor je vladi priporočil, naj se na ravni EU zavzema za rešitev katalonskega vprašanja z dialogom, je po seji povedal predsednik OZP Jožef Horvat.
Nemčija podpira pogajanja
Vodja nemške diplomacije Sigmar Gabriel pa je izrazil podporo vsem, ki so se pripravljeni pogajati za zagotovitev stabilne Katalonije in Španije. Nemčija sicer, tako kot ostale članice EU, vztraja, da je katalonsko vprašanje notranja zadeva Španije.
1