Italijanski premier Matteo Renzi je ob vzponu na oblast februarja lani obljubljal izredno hitre reforme. To se ni uresničilo - reforme se namreč izvajajo s polžjo hitrostjo.
V Slovenijo danes prihaja na obisk italijanski predsednik Sergio Mattarella. To je priložnost, da si malce podrobneje ogledamo našo zahodno sosedo in slovensko-italijanske gospodarske odnose.
Renzi obljubljal uresničitev reform v enem mesecu
Ko je Matteo Renzi leta 2014 postal italijanski premier, je predstavil seznam reform in zatrdil, da jih bo uresničil v enem mesecu. Za tiste, ki bolj poznajo italijansko politično prizorišče, ni bilo presenečenje, da ni držal te obljube.
Poglejmo, na kakšni stopnji so reforme, ki jih je Renzi obljubil februarja 2014:
Ustavna reforma se počasi prebija skozi parlament, verjetno bo potreben referendum.
Nova volilna zakonodaja je pred sprejetjem.
Spremembe delovne zakonodaje so uveljavljene.
Odplačilo dolgov javnih podjetij zasebnim podjetjem se izvaja.
Pomoč majhnim in srednjim podjetjem: nekateri ukrepi so uveljavljeni, napovedani so novi.
Prenova davčnega sistema je v začetni fazi.
Prenova civilnega pravosodja: začetni koraki so narejeni, vendar bo treba opraviti še veliko dela.
Luč na koncu apeninskega predora
Čeprav Renziju ni uspelo na hitro sprejeti reform, ima zdaj nekaj razlogov za dobro voljo. Kot kaže, naša zahodna soseda prihaja iz recesije, ki je trajala več kot tri leta, piše britanski tednik The Economist.
V veliki meri naša zahodna soseda okreva zaradi zunanjih dejavnikov – padanja cen nafte in poceni denarja Evropske centralne banke (ECB), kar je posledica programa tako imenovanega kvantitativnega sproščanja.
Draghi dragocen za Italijo
Ne pozabimo, da ima Apeninska država na vrhu ECB "svojega človeka", Maria Draghija, nekdanjega guvernerja italijanske centralne banke Banca d'Italia. Draghiju, ki ima vzdevek Super Mario, so številni kritiki očitali, da s svojo politiko pomaga zlasti svoji domovini.
Renzi je prepričan, da bo letos italijansko gospodarstvo zraslo za 0,7 odstotka. Svetovalci mladega premierja so prepričani, da je gospodarska rast posledica Renzijevih ukrepov: lažji dostop do posojila za majhna in srednja podjetja, davčne olajšave za delodajalce, znižanje davkov za slabše plačane delavce …
Renzi utrjuje svoj položaj na notranjepolitičnem prizorišču
Renzi je vse bolj močan tudi na italijanskem političnem odru. Tako je januarja letos predsednik države postal njegov izbranec Mattarella, Renzijeva Demokratska stranka (PD) pa uživa največje zaupanje volivcev (v anketah jo podpira okoli 38 odstotkov volivcev).
Toda temni oblaki še niso zapustili neba nad Renzijem. Italijansko gospodarstvo je namreč še vedno krhko, februarja letos se je nezaposlenost malenkostno povečala (na 12,7 odstotka po Eurostatu), tudi javni dolg narašča.
Italijanska gora dolgov je vse višja
Kot pravi italijanski finančni minister Pier Paolo Padoan, bo javni dolg letos dosegel 132,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), nato pa naj bi se začel zniževati. Čeprav to italijanski finančni ministri napovedujejo in obljubljajo že desetletje, se padanje, razen leta 2008, ni uresničilo.