Torek, 29. 10. 2024, 6.54
3 tedne, 1 dan
V Libanonu ranjenih osem avstrijskih vojakov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Reševalne akcije še potekajo.
V izraelskih napadih na več območij v dolini Beke na vzhodu Libanona je bilo v ponedeljek ubitih najmanj 60 ljudi, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Še več deset ljudi je bilo ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Izrael je ponoči napadel tudi mesto Beit Lahia na severu Gaze, kjer je bilo ubitih najmanj 93 ljudi, je sporočila civilna zaščita v enklavi. V raketnem napadu na oporišče mirovne misije ZN pa je bilo ranjenih osem avstrijskih vojakov.
Vojaki so utrpeli lažje poškodbe in niso potrebovali nujne medicinske pomoči. Po navedbah ministrstva za zdaj še ni znano, kdo je izvedel napad.
"Ta napad najostreje obsojamo in zahtevamo njegovo takojšnjo preiskavo," je dejala avstrijska obrambna ministrica Klaudia Tanner in pozvala vse vojskujoče se strani, naj zagotovijo varnost pripadnikov mirovnih sil ZN, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
"Ne smemo in ne bomo dopuščali, da bi bili vojaki mirovne misije ZN namerno ali nenamerno ogroženi," je dodala.
Mirovna misija Unifil je bila ustanovljena leta 1978, da bi nadzorovala umik izraelske vojske po prvi invaziji Libanona in vladi v Bejrutu pomagala vzpostaviti nadzor nad vsem ozemljem. Trenutno ima v Libanonu približno deset tisoč vojakov iz 50 držav.
Izraelska vojska je v zadnjem mesecu izvedla številne napade na položaje Unifila, v katerih je bilo ranjenih več mirovnikov. Iz sveta so se zvrstile številne obsodbe in izrazi zaskrbljenosti zaradi napadov. Izrael medtem mirovne sile poziva k umiku z območij spopadov.
O žrtvah poročajo z 12 območij
O žrtvah so poročali z 12 območij v dolini Beka, ki jo pretežno nadzoruje šiitsko gibanje Hezbolah. Med mrtvimi sta najmanj dva otroka, še 58 ljudi pa je ranjenih. Ministrstvo je ob tem opozorilo, da gre za začasne podatke, saj reševalne akcije še potekajo.
Lokalni guverner Bahir Kodr je obsodil najbolj nasilne napade na območje, odkar se je začel konflikt. Izrael pred tokratnimi napadi ni izdal ukaza za evakuacijo, poroča AFP.
Odkar so izraelske sile 23. septembra sprožile obsežnejšo ofenzivo proti oboroženemu gibanju Hezbolah na jugu Libanona, je bilo v državi po podatkih tamkajšnjih oblasti skupno ubitih več kot 1.700 ljudi.
Na severu Gaze ubitih več deset ljudi
Ponoči so napadli tudi mesto Beit Lahia na severu Gaze, kjer je bilo ubitih najmanj 93 ljudi, je sporočila civilna zaščita v enklavi. Izraelska vojska medtem nadaljuje obleganje severnega dela palestinske enklave, kjer zdravstveno osebje opozarja na nevzdržne razmere. V spopadih so življenje izgubili tudi štirje izraelski vojaki.
Sprva je civilna zaščita v Gazi poročala o 55 smrtnih žrtvah, kasneje pa je to število povečala na 93. Približno 40 ljudi pogrešajo oz. so ti še vedno ujeti pod ruševinami petnadstropne stanovanjske stavbe v Beit Lahiji, ki je bila tarča izraelskega napada. "Še vedno sprejemamo številna trupla in ranjene," je še pred povečanjem števila potrjenih žrtev dejal direktor bolnišnice Kamal Advan v mestu Džabalija in opozoril na pomanjkanje osebja in zdravil. "V bolnišnici ni ostalo ničesar razen materiala za prvo pomoč, izraelska vojska pa je aretirala naše zdravnike in zaposlene," je dodal.
Izraelska vojska je po navedbah AFP sporočila, da bo preučila poročila o smrtonosnem napadu. Pozneje je sporočila, da so bili v spopadih na severu Gaze ubiti tudi štirje njeni pripadniki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v izjavi obsodilo "še en grozljiv pokol na severu Gaze", kjer Izrael izvaja "kampanjo etničnega čiščenja in sistematičnega razseljevanja".
Izrael na severu Gaze od začetka oktobra izvaja obsežne operacije, napadi se vrstijo tako na tleh kot iz zraka. Humanitarne organizacije medtem že dlje časa opozarjajo na katastrofalne razmere v tem delu oblegane palestinske enklave.
V izraelski ofenzivi, ki se je začela 7. oktobra lani po napadu palestinskega gibanja Hamas na izraelsko ozemlje, je bilo doslej v Gazi skupno ubitih že 43.061 ljudi, je danes sporočilo zdravstveno ministrstvo v enklavi. Ranjenih je najmanj 101.223.
Iran in Izrael z medsebojnimi obtožbami o ogrožanju miru na Bližnjem vzhodu
Izrael in Iran sta se medtem na izrednem zasedanju Varnostnega sveta ZN o Bližnjem vzhodu v ponedeljek medsebojno obtoževala, da ogrožata mir. Zasedanje, ki so ga Alžirija, Rusija in Kitajska zahtevale po tem, ko je Izrael izvedel zračne napade na Iran, je zaznamovalo tudi pozivanje k umirjanju razmer.
"Izraelski napad je del širšega trajnega vzorca agresije in nekaznovanosti, s katero Izrael destabilizira celotno regijo," je dejal veleposlanik Irana Amir Said Iravani in pozval k obsodbi izraelskih dejanj. Zagotovil je, da si Teheran želi diplomatske poti, a vendarle zagrozil s povračilnim udarcem.
Izraelski veleposlanik Danny Danon pa je spomnil, da so napovedali povračilni udarec od 1. oktobra dalje. Iran je obtožil, da seje nasilje po vsem Bližnjem vzhodu. Varnostni svet pa je pozval, naj sprejme sankcije proti Iranu, še posebej zato, da mu preprečijo izdelavo jedrskega orožja.
Danon je obtožil Iran, da seje nasilje po vsem Bližnjem vzhodu.
Napad na objekte za proizvodnjo raket
Na zasedanju je pomočnik generalnega sekretarja ZN za Bližnji vzhod, Azijo in Tihi ocean Haled Hiari v kratkem poročilu navedel, da je Izrael 26. oktobra zjutraj napadel iranske objekte za proizvodnjo raket, kar je Izrael tudi priznal.
V napadih so po iranskih poročilih umrli štirje vojaki in en civilist, škode pa naj ne bi bilo veliko. Hiari je obe strani pozval k pomiritvi in se posvetil opisu trpljenja Palestincev še posebej na severu Gaze.
Veleposlanik Samuel Žbogar je v svojem nastopu pozval k miru, ki se s takšnimi napadi vse bolj oddaljuje. "Pozivamo k popolnemu spoštovanju načela ozemeljske celovitosti vseh držav v regiji. Ponovno pozivamo vse vpletene strani k zadržanosti. Države, ki imajo vpliv na države in akterje v regiji, pozivamo, naj ta vpliv uveljavijo. Vsak, ki prispeva k stopnjevanju nasilja, je odgovoren za ta krog nasilja," je dejal Žbogar.
"Zgroženi smo nad razmerami v Libanonu in Gazi, zlasti v severni Gazi. Kot je opozoril generalni sekretar, so zaradi vsesplošnega opustošenja in pomanjkanja, ki sta posledica izraelskih vojaških operacij, življenjske razmere za tamkajšnje palestinsko prebivalstvo nevzdržne. Za dosego trajnega miru, zaščito civilistov in umiritev razmer v regiji je treba nujno doseči prekinitev ognja," je dodal.
Preostali nastopi predvidljivi
Nastopi drugih članov Varnostnega sveta so minili predvidljivo. Američanka Linda Thomas Greenfield se je postavila na stran Izraela in zagrozila Iranu s posledicami, če bo napadel Izrael ali ameriške vojake v regiji.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je ZDA obtožil, da niso pritisnile na Izrael, da ne napade Irana. Izrael je obtožil, da z agresijo proti Siriji in Libanonu ter z odmevnimi političnimi usmrtitvami namenoma krepi napetosti v regiji, Iran pa je pohvalil zaradi menda neverjetne zadržanosti.
Drugi veleposlaniki so izražali dvom, da gre pri obstreljevanju Irana in Izraela za samoobrambo. Predstavnik Mozambika je dejal, da takšni napadi niso v skladu z Ustanovno listino ZN, saj se obe državi odločata za povračilne ukrepe, zato ne gre za samoobrambo.
Predstavnik Japonske pa je poudaril, da je ključen problem Gaza, in pozval k prekinitvi ognja in izpustitvi talcev, ki jih je Hamas zajel 7. oktobra lani.
