Ponedeljek, 11. 7. 2022, 20.14
2 leti, 5 mesecev
Hrvati v skrbeh zaradi nenadnega pojava. Prihajajo nevarne ribe.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,84
5
Morski biolog je pojasnil, da so visoke temperature morja, ki so jih v zadnjih dneh zabeležili v Jadranu, posledica nadpovprečno toplega vremena v juniju, predvsem pa nedavnega vročinskega vala.
Po poročanju hrvaških medijev so na Jadranu zadnje dni izmerili ekstremno visoke temperature morja. Gre za nenaden pojav, ki je v Jadransko morje privabil ljudem nevarne organizme iz toplejših morij. "Opaziti je mogoče številne vrste nevretenčarjev in rib, nekatere neškodljive, nekatere pa tudi bolj nevarne za domorodne vrste in tudi za človeka, na primer riba fugu, Lagocephalus sceleratus ali lev, Pterois miles," je povedal hrvaški morski biolog.
Medtem ko mnogi turisti morda uživajo v toplejšem morju, strokovnjaki nad tem niso najbolj navdušeni, saj nenavadno segrevanje morja privablja številne nevarne živalske vrste.
V Jadran so prišle nekatere zelo nevarne vrste. Zelo nevarna je riba fugu, nevarna je tudi riba lev, ki ima strupene bodice. V Jadransko morje prihajajo tropske alge, polži in meduze, pa tudi morski psi, je pojasnil morski biolog Petar Kružić z oddelka za biologijo iz Zagreba.
Fuguji so najbolj strupena družina rib na svetu, ki izločajo strup tetrodotoksin, ki naj bi bil do 1.000-krat močnejši od cianida. Nedavno so zašli v hrvaški del Jadrana, je povedal Kružić.
Največ tetrodotoksina ima v organih, predvsem v jetrih, jajčnikih in koži. Strup vsebuje zaviralce pretoka natrija, ki najprej povzročijo mišično in nato popolno paralizo. Žrtev je pri zavesti, vendar ne more govoriti in dihati, kar se lahko konča z zadušitvijo in smrtjo. Za zdaj še niso našli protistrupa. Ponesrečenca je treba čim prej pripeljati v bolnišnico, ga priklopiti na ventilator ali napravo ECMO in počakati, da telo "izloči" strup.
Čeprav je riba fugu zelo strupena, pa je že stoletja prava specialiteta japonskih kuharjev, še pove Kružić in obenem doda, da ne glede na to, da je ta riba termično obdelana, je bila za Azijce pogosto usodna.
Kažu da ovaj slatkiš ima dovoljno otrova da ubije 30 ljudi... #Fugu #riba #caosvima #zanimljivost pic.twitter.com/aTJ2fG3U7w
— Srecko Kaiser (@srecko_kaiser) March 24, 2021
Tropske vrste so v Sredozemskem morju prisotne že vrsto let, v zadnjem času pa vse pogosteje prihajajo tudi v Jadran. Recimo tropski puf Sparisoma cretense, ki je v Sredozemskem morju že okoli 60 let, je bil do pred desetimi leti povezan predvsem z južnim delom Jadrana, danes pa ga poleti lahko opazimo tudi v severnem delu Jadrana. Je lep primer, kako se vrste, ki se kot toplejša morja širijo proti severnim delom Sredozemskega morja, pove Kružić.
"Bolj kot segrevanje je problem človek"
Morski biolog je pojasnil, da so visoke temperature morja, ki so jih v zadnjih dneh zabeležili na Jadranu, posledica nadpovprečno toplega vremena v juniju, predvsem pa nedavnega vročinskega vala.
"Čeprav na temperaturo morja vplivajo morski tokovi, vetrovi in padavine, pa ta narašča predvsem zaradi dviga temperature zraka. Temperatura morja ni bila lani v tem času tako visoka, nižja pa je bila tudi temperatura zraka. To so temperaturni ekstremi, ki so se pojavljali tudi v preteklosti, v zadnjih dvajsetih letih pa so vse pogostejši," je dejal Kružić.
Natalija Dunić z Inštituta za oceanografijo in ribištvo pravi, da so bile letos že v začetku junija v površinskih vodah Jadrana v obalnih območjih izmerjene temperature nad 25 stopinj Celzija, na odprtem morju pa od 23 do 24 stopinj Celzija, medtem ko so bile 15 dni prej za 3 do 4 stopinje Celzija nižje, kar pa je še vedno precej veliko.
A Kružić ocenjuje, da je bolj kot segrevanje morja problem človek. Glavni krivci so namreč odplake, nelegalne greznice ob obali, v zadnjem času pa tudi zasipavanje plaž.
S tem nezakonitim in primitivnim postopkom se v času pred sezono v morje namesto gramoza nasuje prevelika količina zemlje, ki povzroči cvetenje morja. Tako nastanejo plaže, napolnjene z zemljo, morsko dno pa postane puščava. Največjo odgovornost nosijo inšpekcije, pa tudi ministrstvo za gospodarstvo in trajnostni razvoj, meni Kružić.
Zaradi vsega naštetega bodo nekatere vrste prebivalcev Jadrana izumrle. "Mislim, da bodo to predvsem morske cvetnice, ki morje obogatijo s kisikom," ugotavlja Kružić.
Škodo povzroča cvetenje morja
Tako nenadno segrevanje je povzročilo tudi povečano cvetenje morja, tako na površini, kar je bilo vidno s prostim očesom, kot v globljih plasteh morja. Cvetenje morja v globini je povzročilo škodo in nevšečnosti lokalnim ribičem, saj so bile mreže polne sluzi, je še dodala Dunićeva.
Jadran postaja vse bolj slan
Dodaten pojav, ki ga zadnja leta opažajo, je poleg povišane temperature morja tudi povečanje slanosti, tako na površini kot v globljih plasteh Jadrana.
"Dejstvo je, da zadnja leta, predvsem od leta 2017, beležimo povečana sušna obdobja, kar povzroča povečano izhlapevanje morja, ki za seboj pušča izjemno slano površinsko plast Jadrana. Na nekaterih delih Jadrana je bila izmerjena slanost morja, ki je bila višja od 39, kar je zelo visoka vrednost. Eden od načinov za zmanjšanje slanosti morja je ta, da z rekami dovajamo sladko vodo v morje," je še pojasnila.
Zaradi globalnega segrevanja sta se zmanjšala obseg ledene odeje, predvsem zaradi pomanjkanja zimskih padavin, in tudi vnos sveže vode. "Ker je bila zabeležena cirkulacija v severnem Jonskem morju v zadnjem času na splošno ciklonska, je vodna masa, ki vstopa v Jadran, bolj slana in toplejša, kar vpliva na povečano slanost tudi v globljih plasteh," doda.
Dejavnika, ki vplivata na termohalinsko stanje Jadrana, sta temperatura in slanost v globljih plasteh. To so značilnosti vodnih mas, ki skozi Otrantska vrata vstopajo v Jadransko morje.
Klimatolog Ivan Güttler z državnega hidrometeorološkega zavoda pa je za Index.hr povedal, da podnebni modeli jasno kažejo, da bo jug Evrope postal bolj suh, sever Evrope pa bo vse bolj deževen. "Meja teh območij poteka nekje čez Hrvaško," pravi Güttler.
Hrvaški oceanograf Mirko Orlić poudarja, da voda, ki nastane zaradi povečanega taljenja ledenikov zaradi segrevanja, ne bo mogla nadomestiti vodnega primanjkljaja, ki bo nastal zaradi povečanega izhlapevanja.
Morje se segreva v vedno večjih globinah
Z naraščanjem globalne temperature zraka morje absorbira vedno več energije, kar se je do zdaj kazalo predvsem v zgornjih plasteh morja v obliki povišanja njegove površinske temperature.
Po podatkih zadnjega križarjenja splitskega Inštituta za oceanografijo in ribištvo so površinske plasti trenutno segrete do globine med tremi in šestimi metri v obalnem območju ter med desetimi in 15 metri na odprtem morju.
Po besedah Dunićeve se bo meja med zgornjim toplim delom in spodnjim hladnim delom morja do oktobra pomikala vse globlje, morda tudi do 50 metrov globoko.
Dunićeva poudarja, da danes obstajajo območja, na primer v subtropskem severnem Atlantiku, ki imajo splošno povišanje temperature, ne samo v obliki sezonskega povišanja, ampak v globljih plasteh, tudi na 700 metrov globine.
5