Sprememba v Avstriji: to cepivo tudi za starejše od 65 let

Mednarodna preiskava o izvoru novega koronavirusa na Kitajskem bo poročilo objavila v tednu po 15. marcu, je napovedal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.

Sprva je bilo predvideno, da bodo poročilo objavili v dveh fazah, v februarju najprej povzetek, nato pa celotno poročilo. Zdaj bodo oboje objavili hkrati, je pojasnil.

V govoru državam članicam WHO je Tedros dejal, da se zaveda, da številne države z nestrpnostjo pričakujejo skupno študijo pod vodstvom WHO o izvoru novega koronavirusa. Povedal je, da skupina pripravlja končno poročilo kot tudi spremljevalni povzetek, ki bosta hkrati objavljena v tednu, ki se bo začel 15. marca. Zagotovil je, da bodo strokovnjaki članice še pred objavo seznanili z ugotovitvami.

O prvem primeru okužbe z novim koronavirusom so poročali decembra 2019 v kitajskem mestu Wuhan. Mednarodno preiskavo v mestu so začeli šele januarja letos in jo končali v februarju.

Mednarodna skupina strokovnjakov je bila v Wuhanu štiri tedne in obiskala kraje, povezane s prvo okužbo. Izvora virusa jim ni uspelo odkriti, so pa na novinarski konferenci pred odhodom iz Kitajske zavrnili teorije, da bi ušel iz laboratorija v mestu. Ob njihovi vrnitvi v Ženevo pa je Tedros dejal, da ostajajo odprte vse hipoteze. Strokovnjaki sicer menijo, da se je virus prek sesalcev na človeka prenesel z netopirjev, navaja STA.

Italijanski minister za zdravje Roberto Speranza je danes napovedal, da bodo v Kampanji od ponedeljka veljali strogi omejitveni ukrepi za zajezitev novega koronavirusa. V državi se virus še naprej hitro širi, danes pa so zabeležili mejnik treh milijonov potrjenih okužb od začetka epidemije.

Epidemiološka slika se na splošno slabša v več delih države. Minister za zdravje Roberto Speranza je tako danes napovedal, da bo od ponedeljka kot rdeče območje označena tudi Kampanja. S tem bodo tam začeli veljati najstrožji ukrepi za zajezitev virusa.

Kampanja se bo tako pridružila deželama Bazilikata in Molize, ki sta že rdeči območji. Ukrepi se bodo zaostrili še v deželi Benečija in Furlanija - Julijska krajina, saj bodo od ponedeljka tam veljali ukrepi oranžnih območij. Na oranžnih območjih so med drugim zaprti gostinski obrati in lahko prodajajo le hrano za s seboj, trgovine pa ostajajo odprte.

V Italiji so danes potrdili še več kot 24 tisoč novih okužb, skupaj pa že 3,02 milijona. V zadnjem dnevu je umrlo še 297 ljudi, skupaj pa okoli 99.300. Porast okužb so najbolj opazili v zadnjem tednu februarja, to pa pripisujejo predvsem hitremu širjenju britanske različice sars-cov-2. Oblasti skrbijo tudi druge bolj nalezljive različice, piše STA.

Zaradi porasta števila okužb z novim koronavirusom bo Srbija ta konec tedna znova zaostrila ukrepe za zajezitev virusa. Trgovine, gostinski lokali in storitve bodo morali biti zaprti od sobote od 12. ure do ponedeljka zjutraj.

Odprti bodo ostali bencinski servisi, lekarne in trgovine z živili, je danes odločil krizni štab vlade. Podoben ukrep je veljal že prejšnji konec tedna, vendar ni bil tako strog. Gostinski obrati ter večina nenujnih trgovin in storitev so bili odprti vsaj del dneva.

Zdravniki sicer pozivajo k podaljšanju ukrepov, saj da bo zaradi porasta okužb zdravstveni sistem kmalu na robu zmogljivosti. Vodilni epidemiolog Predrag Kon je sicer menil, da gre pri zaprtju ob koncu tedna za kompromis, čeprav da ni zadosten ukrep.

Ta teden pa je število okužb znova naraslo. Oblasti so danes poročale o 4.071 novih okužbah z novim koronavirusom, v petek pred dvema tednoma jih je bilo še 2.518. Od začetka epidemije je sicer v povezavi z novim koronavirusom umrlo 4.525 ljudi, navaja STA.

V Rusiji je januarja v povezavi s covidom-19 umrlo skoraj 29 tisoč ljudi. Od tega jih je 21.511 umrlo zaradi bolezni covid-19, 7.169 pa jih je bilo okuženih s koronavirusom, vendar so umrli zaradi drugih vzrokov, je razvidno iz danes objavljenih podatkov ruske statistične agencije. Gre za velik upad števila umrlih v primerjavi z decembrom.

V primerjavi z decembrom so zabeležili 65 odstotkov manj smrti, povezanih z novim koronavirusom. Zdravstvene oblasti so danes poročale, da je zaradi covida-19 skupno doslej umrlo 88.285 ljudi, po drugi strani je statistična agencija samo lani naštela skoraj 162 tisoč smrtnih primerov v povezavi s to boleznijo. Oblasti so se že večkrat spopadle s kritiko, da ne predstavljajo realnih številk, saj upoštevajo le smrti, pri katerih je glavni vzrok covid-19.

Rusija je padla v primež drugega vala epidemije v začetku jeseni, v zadnjih tednih pa se razmere umirjajo. Danes so v Moskvi odpravili še enega zadnjih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. V skladu z odločitvijo župana Sergeja Sobjanina starejšim od 65 let in tistim s kroničnimi boleznimi ni več treba ostajati doma. Sprostitev ukrepa bo stopila v veljavo prihodnji teden.

V Moskvi so danes poročali o 1.757 novih okužbah, v Rusiji pa v povprečju na dan potrdijo po več kot 10 tisoč novih okužb. Imajo pa v državi predvsem težave s prepričevanjem državljanov, naj se cepijo. Doslej je po cepljenju popolnoma zaščitenih 2,5 milijona ljudi, še pet milijonov pa jih je prejelo prvi odmerek cepiva, navaja STA.

V Italiji je lani med pandemijo bolezni covid-19 po uradnih podatkih umrlo največ ljudi od druge svetovne vojne. Skupno so leta 2020 zabeležili 746.146 smrti, kar je v povprečju okoli 15 odstotkov več kot med letoma 2015 in 2019, so danes sporočili iz statističnega urada Istat v Rimu.

Po pandemičnem letu, ki je pretreslo državo z okoli 60 milijoni prebivalci, strokovnjaki v Italiji še vedno preračunavajo presežne smrti za mesece od marca do decembra.

V tem času je po prvih ocenah v povprečju umrlo okoli 20 odstotkov več ljudi kot med letoma 2015 in 2019. To pomeni 108 tisoč mrtvih. Ne pomeni pa to nujno smrti zaradi novega koronavirusa, saj jih je glede na navedbe strokovnjakov veliko umrlo tudi zaradi preobremenjenosti zdravstvenega sistema.

V Italiji so po podatkih ministrstva za zdravje doslej potrdili okoli tri milijone okužb z novim koronavirusom, uradno naj bi ta mejnik presegli danes zvečer, ko bodo posodobili podatke. V povezavi z novim koronavirusom so zabeležili že skoraj 99 tisoč smrti, poroča STA.

Kanada je danes za uporabo v državi odobrila četrto cepivo proti novemu koronavirusu, na seznam je namreč dodala še cepivo ameriškega farmacevtskega velikana Johnson & Johnson. To je prvo cepivo, ki je učinkovito po enem odmerku, ki so ga odobrili v Kanadi.

Cepivo ameriškega farmacevta so odobrili za vse, ki so starejši od 18 let. Vlada je za zdaj naročila do 38 milijonov odmerkov. V Kanadi so že odobrili cepiva AstraZenece, Pfizerja in Moderne.

Tudi v EU so že odobrili omenjena tri cepiva, cepiva proizvajalca Johnson & Johnson pa še ne. Evropska agencija za zdravila naj bi odločitev o tem sporočila 11. marca, navaja STA.

Češka je začela sprejemati ponudbe drugih držav o premestitvi covidnih bolnikov, saj češke bolnišnice ne zdržijo več pritiska. Nemčijo, Poljsko in Švico so češke oblasti zaprosile za sprejem najmanj desetih covidnih bolnikov, so danes sporočili z ministrstva za zdravje.

Ministrstvo je pojasnilo, da so za pomoč zaprosili, ker so bolnišnice prenapolnjene in ne morejo več zagotoviti standardne obravnave bolnikov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Smo v položaju, kot si ga nismo želeli," je povedal minister za zdravje Jan Blatny. Še nekaj ur pred tem je sicer trdil, da za zdaj ne potrebujejo tuje pomoči, čeprav se veča pritisk na bolnišnice.

Češka ima trenutno najvišjo raven novih okužb v Evropski uniji. V zadnjih sedmih dneh so na 100 tisoč prebivalcev potrdili več kot 800 okužb. Od začetka pandemije so potrdili skoraj 1,3 milijona okužb, za posledicami covida-19 pa je umrlo 21.325 ljudi.

Češki predsednik Miloš Zeman je medtem danes podpisal zakon o dodatnem plačilu za preživljanje karantene. Zaposleni bodo dobili do 14 evrov na dan, če bodo v karanteni, v katero so jih napotile oblasti. Dodatek bodo prejeli poleg nadomestila za bolniško odsotnost, ki se izplačuje, ko so zaposleni v karanteni, poroča STA.

V Švico so se danes z minuto molka in zvonovi spomnili žrtev pandemije covida-19. V tej državi je zaradi covida-19 doslej umrlo več kot 9300 ljudi. Prvo smrtno žrtev so zabeležili natanko pred letom dni, 5. marca 2020.

Švicarski predsednik Guy Parmelin je ob tem danes pozval, da bi se morali spomniti tudi na svojce umrlih ter bolnike v bolnišnicah ter vse tiste, ki se po prebolelemu covidu-19 še vedno soočajo z zdravstvenimi težavami.

Po vsej Švici so v spomin na žrtve covida-19 cerkveni zvonovi danes doneli 15 minut. Z minuto molka se jih je spomnila tudi švicarska vlada. Posebni žalni slovesnosti se je vlada zaradi epidemioloških razmer odpovedala.

V Švici v zadnjih dneh beležijo rahlo rast novih okužb z virusom sars-cov-2. V državi s približno 8,6 milijona prebivalci so danes potrdili 1222 novih okužb, kar je dobrih 150 več kot pred tednom dni. Povprečje zadnjih 14 dni je 164 okužb na 100.000 prebivalcev, piše STA.

Raziskava Svetovne zveze proti preveliki telesni teži (World Obesity Federation) je ugotovila, da je 90 odstotkov smrtnih primerov zaradi covid-19 v državah, kjer ima polovica prebivalcev preveliko telesno težo. Problem je največji v ZDA, kjer je predebelih kar 70 milijonov ljudi.

V ZDA se je do sinoči po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa s koronavirusom okužilo več kot 28,8 milijona ljudi, za covid-19 pa jih je umrlo več kot 520 tisoč. To je največ od vseh držav sveta, čeprav so ZDA glede na število prebivalcev po smrtnih primerih na 8. mestu. V četrtek je število okužb in smrti v primerjavi s sredo spet nekoliko naraslo, in sicer na 66 tisoč in 2.500, piše STA.

V ZDA ima 67,9 odstotka prebivalstva indeks telesne mase nad vrednostjo 25. Zdrava raven je med 18 in 24, vrednost nad 30 pa je debelost. Takih Američanov je 70 milijonov. Ljudje s preveliko telesno težko pogosteje huje zbolijo zaradi covid-19, ker imajo oslabljen imunski sistem, ki je obremenjen zaradi prevelike telesne teže.

Najmanj smrtnih primerov na število prebivalcev je v Vietnamu, kjer ima preveliko telesno težo le 7,3 odstotka prebivalstva. Podobno velja tudi za Japonsko in Singapur.

V ZDA pospešeno cepijo prebivalstvo proti koronavirusu s tremi cepivi (Pfizer, Moderna in Johnson & Johnson) in do konca maja bodo imeli po besedah predsednika Josepha Bidna dovolj cepiva za vse odrasle prebivalce. V nekaterih državah so starostno mejo upravičenosti do cepiva že spustili na 50 let.

Cepili so tudi živali

V ZDA pa so prvi na svetu cepili tudi živali. V živalskem vrtu v San Diegu so s poskusnim cepivom proti koronavirusu, ki ga je za živali razvilo podjetje Zoetis, cepili štiri orangutane in pet šimpanzov vrste bonobo. Med cepljenimi je orangutanka Karen, ki je imela leta 1994 prvo odprto operacijo srca na primatu, poroča National Geographic.

V San Diegu se je s koronavirusom v živalskem vrtu okužilo osem goril, ki zdaj v redu okrevajo. Po svetu so bili primeri okužb s koronavirusom tudi med psi, mačkami, tigri in levi ter drugimi živalmi, še piše STA.

Avstralski premier Scott Morrison v današnjem odzivu na odločitev Italije, da zaustavi izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece proti covidu-19 v Avstralijo, tej blokadi ni pripisal velikega pomena. Kot je dejal, je odločitev razumljiva in ne bo vplivala na avstralski program cepljenja.

Italija je v okviru konec januarja vzpostavljenega mehanizma EU za nadzor izvoza cepiv proti covidu-19 v četrtek blokirala izvoz 250.000 odmerkov cepiva AstraZenece, ki so bili iz Italije namenjeni v Avstralijo. To je bila prva uporaba tega mehanizma doslej.

"Ta določena pošiljka ni bila prelomna za program, zato bomo nadaljevali brez odlašanja," je dejal Morrison. Hkrati je izrazil sočutje. "V Italiji umira 300 ljudi na dan, zato lahko zagotovo razumem visoko stopnjo tesnobe, ki je v Italiji in v številnih državah po Evropi. Imajo velike krizne razmere. Tega v Avstraliji ni," je dodal.

Podobno je menil tudi prvi zdravnik v Avstraliji Paul Kelly, "Moja sestra živi v Italiji. Trenutno imajo 18.000 novih okužb na dan," je dejal. Avstralski premier je še dejal, da ima Avstralija s svojo zmogljivostjo proizvodnje suverenost nad svojim programom cepljenja, kar je po njegovih besedah izjemno pomembno.

Avstralski zunanji minister Greg Hunt je sicer kasneje danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočil, da je Avstralija pozvala Evropsko komisijo k razmisleku glede odločitve o blokadi izvoza.

Italija pa se je danes postavila v bran svojo odločitvi. V Rimu so dejali, da je blokada izvoza cepiva legitimen ukrep do v pandemiji manj prizadetih držav in v luči zamud pri dobavi cepiv, ki so po italijanskih navedbah nesprejemljive.

Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je izpostavil, da odločitev Italija "ni bila sovražno dejanje" do Avstralije in dodal, da je bila blokada v skladu s pravili Evropske unije. Ob tem je opozoril na zamude pri dobavi cepiv ter grožnjo, ki jo predstavlja bolj nalezljiva britanska različica novega koronavirusa, ki se širi po Italiji in drugih delih Evrope.

"Dokler obstajajo te zamude, je prav, da države Evropske unije blokirajo izvoz v države, ki niso ranljive," je še dejal Di Maio. Avstralija je doslej prejela 300.000 odmerkov AstraZenecovega cepiva proti covidu-19. Prve odmerke so prav danes razdelili med zdravstvene delavce. V državo je tudi že prispelo Pfizerjevo cepivo proti covidu-19. Zaloga obeh cepiv naj bi trajala tako dolgo, dokler ne bodo predvidoma do konca meseca povečali domače proizvodnje.

Farmacevtska družba CSL v Avstraliji proizvaja cepivo AstraZenece. Skupno naj bi v tej državi proizvedli približno 50 milijonov odmerkov. "Domača proizvodnja bo konec marca dosegla milijon odmerkov na teden in je na pravi poti," so sporočili iz avstralskega ministrstva za zdravje. Po načrtih naj bi bi večino odraslih v Avstraliji cepili do oktobra letos. V državi z okoli 25 milijoni prebivalci so doslej potrdili nekaj več kot 25.000 okužb z virusom sars-cov-2. Umrlo je približno 900 covidnih bolnikov, piše STA.