"Hrvaška bo dobila manj, kot bi morala, Slovenija bo plačala več, kot si želi"

Hrvati so upravičeno jezni, saj so med čudno transformacijo stare v novo LB ostali brez prihrankov. Če želijo sedaj vstopiti v EU, morajo sprejeti občutno nižje izplačilo dolgov, kot je njihova komercialna vrednost, in to še na dolgi rok, piše Večernji list. Obenem se bodo morali Slovenci, ki jih njihove politične elite že leta skušajo prepričati, da dolgovi ne obstajajo, soočiti z dejstvom, da dolg obstaja in da ga bodo morali plačati, dodaja.

Časnik izpostavlja, da zaradi soočanja s temi dejstvi na obeh straneh meje ne preseneča, da pogajalci ne želijo razkriti podrobnosti, dokler rešitve ne bosta potrdili obe vladi. Zato je treba nekoliko drugače pogledati na problem in ugotoviti, da bo Hrvaška vendarle dobila več, kot bi v neposrednih pogajanjih s Slovenijo, ki je izpostavljena pritiskom EU. Slovenija pa se bo izognila plačevanju ogromnih obresti in bo končno, brez politizacije, uredila ključno oviro za širitev poslovanja svojih podjetij na hrvaškem trgu.

"Zakaj se premierja že prej nista vključila v reševanje spora?" Jutarnji list se sklicuje na neimenovane diplomatske vire in poudarja, da rešitev ne predvideva poravnave dolgov, temveč da gre za "inovativno" rešitev, kot je dejala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. V ločenem komentarju izpostavlja, da je iz četrtkovih zadržanih izjav hrvaškega in slovenskega premiera, Zorana Milanovića in Janeza Janše, v Bruslju moč sklepati, da ni še nobenega dogovora. Obenem se sprašuje, zakaj se premierja nista prej vključila v reševanje spora, ko je bilo vendarle jasno, da lahko le onadva dosežeta rešitev spora.

Njuni politični karieri bo določil ravno izid spora o LB, nadaljuje. Če vprašanja ne bosta uspela rešiti, bi Janša bil v zgodovino zapisan kot politik, ki je nepovratno zastrupil odnose s sosedo in očrnil Slovenijo. Milanovića pa bi si zapomnili kot človeka, ki po desetletju dramatičnih pogajanj z EU ni uspel storiti zadnjega in najbolj pomembnega koraka ter ni popeljal Hrvaške v EU.

"Na inovativnih rešitevah vztrajajo tisti, ki imajo malo pravnih argumentov" Novi list še spomni na vrsto dogovorov iz preteklosti hrvaško-slovenskih odnosov, ki niso bili uresničeni - od sporazuma o meji pokojnih premierov Janeza Drnovška in Ivice Račana do izjave nekdanjih predsednikov vlad Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, ki sta pred leti na Bohinju trdila, da je spor o LB rešen. Čeprav zaradi obojestranske diplomatske diskretnosti ne poznamo podrobnosti predloga za ureditev problema LB, ki so ga obravnavali na Otočcu, mora rešitev predstavljati častni izhod iz pat položaja, meni komentator.

Opozarja, da na inovativnih rešitvah večinoma vztrajajo tisti, ki imajo malo pravnih argumentov, omenja pa tudi trditve zunanjega ministra Karla Erjavca, da je Slovenija uresničila svoje cilje. Komentator sklene, da je zato treba Pusićevo vprašati, ali je morala Hrvaška plačati za svoj vstop v EU.