Hillary Clinton ima težave z denarjem

Hillary Clinton ima težave z denarjem. Vendar ne takšne težave, ki jih imajo povprečni Američani iz njene volilne baze. Njena težava je, da ima veliko denarja, način, kako je prišla do njega in kdo ji je pri tem pomagal (fantje z Wall Streeta), pa je v nasprotju z načeli, ki jih zagovarjajo njeni volivci. A kljub temu Clintonova (za zdaj) ostaja močno priljubljena.

Nekdanja prva dama ZDA trenutno velja za največjo, če ne edino resno kandidatko za demokratsko nominacijo na predsedniških volitvah leta 2016. S komentarji po nedavno objavljeni avtobiografiji o svojem bogastvu je sprožila pravi vihar, ki utegne odnesti njene možnosti, da v Beli hiši nasledi Baracka Obamo.

Clintonova se želi pokazati kot "navadna" državljanka, se približati običajnim Američanom, ki predstavljajo njeno volilno bazo. A način, kako je v zadnjem času govorila o svojem bogastvu – trdo je delala, da ga je zaslužila, za razliko od večine zares bogatih plačuje enake davke kot večina Američanov in je bila pred 14 leti povsem brez denarja – bi ji lahko povzročil težave tako na primarnih in splošnih volitvah.

"Njeno bogastvo ne kaže, da je delala v dobro drugih" Nasprotniki Clintonovi očitajo, da je brez stika z realnostjo, dvolična in neiskrena, ker ne prizna, da spada med najbogatejše Američane. ZDA so imele številne premožne predsednike, od Johna F. Kennedyja do Franklina D. Roosevelta in Georgea Washingtona, a način, kako sta Hillary in Bill Clinton prišla do svojega bogastva, ustvarja nelagodje.

"Njeno bogastvo nikakor ne kaže, da je delala v dobro drugih ljudi. Nikakor ni obogatela s tem, da je ustanovila svoj posel, ki bi zaposloval veliko ljudi," pravi Louis Hyman, ki poučuje zgodovino kapitalizma na univerzi Cornell. "Kako sta prišla do denarja? S plačnimi govori? S pisanjem knjig? To ni način, s katerim so Američani zadovoljni, da drugi Američani pridejo do veliko denarja," dodaja.

Clintonova je svoje milijone zaslužila v veliki meri s plačanimi govori (tudi nad 300 tisoč dolarjev za en govor) finančnim in drugim posebnim interesnim skupinam, na univerzah in s pisanjem knjig. Težko si je predstavljati, da morebitni tekmec Clintonove ne bi opozarjal, da medtem ko govori o neenakosti, revščini, brzdanju Wall Streeta in drugih temah, ki pestijo demokrate, hkrati dobiva mastne čeke z Wall Streeta (poleg tega iz ameriškega finančnega središča izvirajo tudi številni njeni tesni svetovalci) in spada med najbogatejše Američane.

Bo zadržala avro nepremagljivosti? Bolj ko se bo govorilo o njenem bogastvu, bolj skeptični utegnejo postati levi volivci, ki so sicer navdušeni nad Clintonovo. Med demokrati uživa okoli 90-odstotno podporo. Je multimilijonarka Hillary neusklajena s stranko, ki je jezna zaradi bankirjev in naraščajoče neenakosti? Če je to drži, kako to, da uživa tako veliko podporo med demokrati? Ameriški analitiki razpravljajo o t. i. Hillaryjinem paradoksu.

Liberalci, ki so leta 2007 močno podprli Baracka Obamo, zdaj močno podpirajo nekdanjo prvo damo ZDA. Kako se utegne takšna podpora spremeniti po mesecih ali tednih razkritij o izvoru bogastva Clintonovih in kaj se utegne zgoditi, če se na levici le pojavi tekmec Clintonove? Bo Hillary še lahko zadržala svojo avro nepremagljivosti?

Bogastvo kot ovira politični ambiciji? Tudi leta 2007 je Clintonova veljala za veliko favoritinjo demokratov, a so ti nato podprli Obamo. Se lahko tudi tokrat zgodi kaj takega? Pragmatični Clintonovi bi lahko štrene med demokrati mešala demokratska senatorka Elizabeth Warren iz Massachusettsa, ki bi bila lahko močna kandidatka levice. Warrenova pooseblja populistično gibanje na levici, ki je oživelo po finančni krizi leta 2008, in opozarja na naraščajoč razkorak med bogatimi in revnimi, a za zdaj zanika, da jo zanima demokratska kandidatura za Belo hišo. Clintonovi lahko na pot proti Ovalni pisarni stopi tudi podpredsednik Joe Biden, ki v zadnjem času večkrat poudari, da je "najrevnejši član kongresa".

Na koncu bi bilo lahko odločilno ne kako je prišla do bogastva, ampak ali se lahko povprečen Američan poistoveti z njo? Nekdanja prva dama zadnji dve desetletji živi v nekakšnem mehurčku: od leta 1992 se je selila iz Bele hiše v senat in nato v urad državne sekretarke. Trenutno ima težave s prepričevanjem ljudi, da ni bila vedno bogata in da ve, kako se ljudje borijo za vsakodnevni kruh v trenutnih gospodarskih razmerah. Morda bo njeno bogastvo (p)ostalo velika ovira njeni največji politični ambiciji.