Grški premier Cipras ne verjame v dogovor s posojilodajalci

Aleksis Cipras je v intervjuju povedal, da dogovor od Grkov terja težke strukturne reforme, če želijo ostati v območju evra, a dodal, da so te potrebne, če se želijo izogniti bankrotu.

"Zelo slaba noč za Evropo" Maratonska pogajanja v Bruslju je Cipras označil kot "zelo slabo noč za Evropo", pri čemer je omenil močan pritisk na Grčijo, da sprejme pogoje za posojilo ali pa zapusti evroobmočje. Kot je dejal, je dogovor podpisal zato, da se država izogne kolapsu grškega bančnega sistema.

Bodo banke zaprte še ves mesec? Cipras je sicer v intervjuju predlagal, da bi banke, ki so v Grčiji zaprte od 29. junija, zaprte ostale vsaj še en mesec. Njihovo odprtje bi moralo biti po mnenju grškega premiera odvisno od potrditve sporazuma. Meni namreč, da še vedno ostaja nevarnost, da vlagatelji iz bank umaknejo ves svoj denar.

Ciprasu grozi upor v lastni stranki Cipras je sicer pred težko nalogo: svoje koalicijske partnerje mora prepričati, da podprejo dogovor o pomoči Grčiji, ki je bil v ponedeljek sklenjen v Bruslju. Na vrhu evroobmočja so se voditelji po težkih pogajanjih dogovorili o tretjem paketu pomoči Grčiji, ki bo morala v zameno sprejeti številne reforme in spremeniti zakonodajo. Eden od pogojev, da se pogajanja o podrobnostih dogovora sploh začnejo, je sprememba štirih zakonskih aktov, med njimi glede pokojnin, trga dela in davka na dodatno vrednost, v grškem parlamentu najpozneje do srede.

Grški obrambni minister Panos Kammenos, manjši koalicijski partner, je že napovedal, da napovedanih ukrepov ne bo podprl. Upor proti dogovoru Ciprasu grozi tudi v lastni stranki, proti bi lahko glasovalo do 30 od 149 poslancev Sirize v parlamentu. Grškega premierja čaka sestanek z najvišjimi predstavniki Sirize, ki bi se lahko za Ciprasa izkazal za še bolj napornega kot pogajanja z nemško kanclerko Angelo Merkel in ostalimi voditelji članic evroskupine.

Če grški parlament ukrepov ne podpre, bodo grške banke na robu propada, egejski državi pa bi ponovno grozil izhod iz evroobmočja. Grške banke, zaprte že dva tedna, naj vrat ne bi odprle tudi še po sredi.

Čeprav ima Cipras večino za sprejem ukrepov praktično zagotovljeno, pa lahko razvoj dogodkov negativno vpliva na vlado. Mediji denimo že ugibajo, da bi se lahko levo krilo Sirize odcepilo in ustanovilo Stranko drahme.

Cipras bo tako šele na glasovanju, ki je predvideno v sredo pozno zvečer, videl, koliko je odpadnikov v njegovi stranki. Na zadnjem glasovanju, ko so mu poslanci potrdili mandat za pogajanja na vrhu območja evra, se je 32 od 149 poslancev Sirize tako ali drugače oddaljilo od vlade.

Na maratonskih pogajanjih v Bruslju je Cipras sprejel težke pogoje, ki pa bodo Grčiji v naslednjih treh letih zagotovili do 86 milijard evrov. Pred tem morajo dogovor potrditi parlamenti šestih članic evroobmočja, eden od pogojev pa je, da parlament v Atenah najpozneje do jutri potrdi omenjene reforme.

"To je državni udar" Ko se je v ponedeljek Cipras – na januarskih volitvah je njegova Siriza slavila z obljubo, da je konec nepriljubljene trojke – vrnil v Atene, so ga tam pričakale protivarčevalne demonstracije, javni uslužbenci pa so za sredo napovedali 24-urno stavko. Številni jezni Grki in drugi, ki nasprotujejo tesnemu zategovanju pasu, so svoje frustracije izražali tudi na spletu z uporabo hashtaga ThisIsACoup (To je državni udar).

Z državnim udarom je dogovor primerjal tudi Kammenos iz stranke Neodvisni Grki in napovedal nepodporo reformam, hkrati pa dodal, da želi ostati v vladi. Po poročanju BBC naj bi Cipras načrtoval spremembe v vladi in morebiti celo oblikovati novo vlado enotnosti konec tedna.

Grčija ni poravnala dolga Dolg Grčije do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se je povečal na dve milijardi, ker Atene v ponedeljek skladu niso plačale 456 milijonov evrov dolga. Grčija je konec junija postala prva razvita država z neporavnanimi obveznostmi do IMF, ko ni poravnala 1,6 milijarde evrov dolga.

Ankete: Grki za potrditev varčevanja; Nemci za Merklovo Več kot 70 odstotkov Grkov se je v najnovejši anketi izreklo za potrditev s strani mednarodnih upnikov zahtevanega varčevalnega in reformnega programa v grškem parlamentu. Druga anketa, opravljena v Nemčiji, pa je pokazala, da 55 odstotkov Nemcev podpira delovanje nemške kanclerke Angele Merkel v maratonskih pogajanjih o reševanju grške krize.