Grški Janez Stanovnik razočaran nad Ciprasom

"Opravičujem se grškemu narodu, ker sem prispeval k tej iluziji." Tako je vpliven član skrajnolevičarske Sirize Manolis Glezos končal prvi del svojega besedila, objavljenega na spletni strani grškega Gibanja za aktivno državljanstvo.

Kot da bi mesu rekel riba 92-letni komunistični veteran Glezos, ki bi ga lahko opisali kot nekakšno grško različico Janeza Stanovnika, v egejski državi pa je znan predvsem zaradi svojega sodelovanja v odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno, vladi Aleksisa Ciprasa očita, da ni uresničila svojih predvolilnih obljub.

"S preimenovanjem trojke (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad, op. p.) v institucije, memoranduma o soglasju (to je memorandum iz leta 2010, ki od Grčije v zameno za pomoč zahteva reforme, op. p.) v sporazum in posojilodajalcev v partnerje ne spremenite položaja, ampak je tako, kot da bi meso preimenovali v ribo," je kritičen Glezos.

Glezos člane in podpornike Sirize poziva k akciji Kot poudarja, so grški volivci 25. januarja letos glasovali za spremembe, ki jim jih je obljubljala Siriza: končanje varčevanja z odpravo vseh zakonov, ki so uvedli varčevanje, odpravo trojke in odpravo memoranduma. Kot poudarja Glezos, je nova grška vlada trojko odpravila samo navidezno, ne pa tudi dejansko.

V drugem delu besedila pa komunistični veteran iz druge svetovne vojne in oster zagovornik izplačila nemške odškodnine Grčiji člane Sirize in njene podpornike poziva k akciji. Na vseh ravneh organizacije naj se ti zberejo na izrednih sestankih, na katerih naj se odločijo o tem, ali sprejeti trenutno stanje.

Ko ne bo obljubljenih bombončkov, bodo Grki razočarani Seveda bo razočaranje med volivci Sirize nad Ciprasom, če bo ta na koncu res privolil v zahteve posojilodajalcev, veliko. Ne pozabimo, Cipras je Grkom obljubljal naslednje več kot deset milijard vredne bombončke (plačala naj bi jih tujina oziroma Nemci z izplačilom vojne odškodnine):

- višjo minimalno plačo, - povečanje pokojnin, - odpravo nepriljubljenega davka na nepremičnine, - dvig zneska, do katerega ni treba plačati dohodnine, s pet tisoč na 12 tisoč evrov, - ponovno zaposlovanje odpuščenih javnih uslužbencev, - nižje cene kurilnega olja, - brezplačno zdravljenje v javnem zdravstvu, - zastonj elektrika za revne družine, - odpis dolgov za prezadolžena gospodinjstva, - konec privatizacije grških državnih podjetij, - povečanje socialne pomoči za brezposelne …

Cipras bo postal ujetnik lastnih obljub Cipras prav tako ne bo mogel izpolniti glavne obljube, ki jo je dal grškim volivcem – odpis grškega dolga. Cipras, ki si je od leta 2010 kot opozicijski politik nabiral volilne glasove s protivarčevalno in protinemško retoriko ter kritiko takratnih vlad, češ da popuščajo tujini, je tako po 25. januarju postal ujetnik lastnih predvolilnih obljub.

Pravzaprav nikoli ni bilo realnih možnosti, da bi Cipras izpolnil svoje velikodušne obljube, saj je grški položaj zelo resen. Če ne bo podaljšanja mednarodne pomoči po 28. februarju, potem se bo Grčija že marca znašla v velikih težavah, saj mora takrat upnikom vrniti 2,1 milijarde evrov.

Marčevski dolžniški šok Ta marčevski dolžniški šok bi mogoče Grčija še preživela in napraskala potrebni denar, toda zelo težko. Potrebni bi bili rezi v plače, povečanje davčnega izkupička (na primer hitra uvedba davka za bogate), država bi morala odložiti plačevanje svojih obveznosti do grških pravnih oseb, piše nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung.

To bi bili zelo nepriljubljeni ukrepi, ki bi razjezili vse sloje grške družbe (od ladijskih magnatov do volivcev Sirize), bi pa Grčiji mogoče omogočili, da "z dihanjem na škrge" preživi pomlad in se izogne bankrotu.

Julijski dolžniški šok Toda julija bi prišel nov, še hujši dolžniški šok, saj bo morala egejska država takrat vrniti kar 4,9 milijarde evrov – tega pa brez mednarodne pomoči nikakor ni sposobna storiti. Grčijo bi julija, če bi se po čudežu izognila bankrotu že marca in če ne bi dobila tuje pomoči, čakal skoraj zanesljivi bankrot.

Če so v Grčiji volivci Sirize razočarani, pa so razočarani tudi številni v EU. Španija in Portugalska, ki sta tudi sami morali obljubiti reforme, sta proti kakršnemukoli popuščanju Grčiji glede zahtevanih reform.

Privilegirana Grčija Ne nazadnje je Grčija že zdaj zelo ugodno zadolžena – ima nizke obresti in dolge roke odplačevanja. Po podatkih svetovalne družbe Bruegel je Grčija lani za plačilo obresti namenila 4,3 odstotka BDP (po še bolj Grčiji naklonjeni različici pa celo samo 2,6 odstotka BDP).

Tudi če vzamemo konservativno oceno 4,3 odstotka, je to ugodneje kot pri Portugalski, ki je lani za plačevanje obresti na dolg namenila pet odstotkov BDP, čeprav je njen dolg glede na BDP manjši – grški je okoli 175 odstotkov, portugalski pa 128 odstotkov BDP. Prav tako so Grčiji leta 2012 že odpisali tudi sto milijard evrov dolga zasebnih upnic.

Zakaj bi morali Grčijo vreči iz evroobmočja Številni, zlasti v Nemčiji (med njimi je tudi znani ekonomist Thomas Mayer, ki je bil aprila 2013 kratkotrajna "medijska zvezda" tudi v naši državi, ker je trdil, da Slovenija ne spada med evropske krizne države), so razočarani nad kompromisom oziroma podaljšanjem pomoči še za štiri mesece, saj so prepričani, da bi Grčijo morali vreči iz evroobmočja (tako imenovani grexit).

Mayer celo pravi, da bi se grexit moral zgoditi že leta 2010. Že takrat se je namreč pokazalo, da Grčija ni sposobna biti članica evroobmočja. Ne pozabimo: Grčija je leta 2001 prišla v evroobmočje z goljufijo, saj je sporočala napačne podatke glede upoštevanja meril za prevzem evra. Torej egejska država ne bi smela niti postati članica evroobmočja.