Grške gospodinje prodajajo ostanke večerij

Ponavadi si hrano priskrbite s kuhanjem ali nakupom v trgovini ali restavraciji. Toda s krizo so se pojavili tudi drugačni načini. V Atenah dobro deluje sistem, v katerem gospodinje za majhno plačilo sosedom prek internetne strani prodajajo hrano, ki bi sicer ostala. Pisarniški delavci, študenti, samski ali zaposleni starši si tako zagotovijo doma skuhano hrano lokalnih gospodinj. Povprečen tako skuhan in kupljen obrok stane okoli tri evre. Sodeluje lahko vsakdo, ki rad kuha.

Princip je preprost: gospodinja zjutraj objavi, kaj bo kuhala in koliko porcij je na voljo. Kdor želi, se prijavi in naroči obrok, ki ga bo ob določeni uri prejel na želen naslov. "Nikoli nisem znala skuhati malo hrane," je za BBC dejala atenska gospodinja Marilena Zachou, ki vsak dan kuha za petčlansko družino: "Očitno je to v grških genih, da vedno skuhamo preveč. Do zdaj sem hrano vedno metala proč, zdaj pa sem zadovoljna, da jo lahko razdelim."

Na mesec tako zasluži dodatnih 200 evrov, ki jih večinoma porabi za nakup hrane. "Ni vse le v denarju. Zaradi krize se je okrepila skupnost in sosedje smo bolj povezani," je dodala.

Zmagovalna kombinacija Na strani Cookista je skoraj 12 tisoč ljudi, ki ponujajo svojo hrano. Vse se je začelo kot magistrska naloga študenta Michalisa Gkontasa, a preraslo v stran, ki povezuje ljudi in pomaga v krizi. "Gre za zmagovalno kombinacijo za vse," trdi 26-letni Gkontas: "Kuharji zaslužijo nekaj malega denarja, ljudje pa dobijo odlično hrano ceneje kot v restavracijah."

Uradnik Dimitris Coustas vsaj enkrat na teden kupi kosilo prek Cookista. "Kdor skuha kosilo, ga tudi dostavi. Včasih dodajo še brezplačno sladico, da bi jih naslednjič ponovno izbrali," je dejal. Sprva se mu je zdelo nenavadno, da naročiš hrano pri nekom, ki ga ne poznaš, še posebej ker na Cookistu nihče ne preverja higienskih standardov kuhinj, v katerih se kuhajo kosila, in uporabljenih sestavin. Vse je prepuščeno uporabnikom, ki s svojimi ocenami rangirajo ponujeno hrano. Tako celoten projekt sloni na medsebojnem zaupanju.

Združevanje skupnosti V Atenah se je Cookisto razširil prek meja interneta. Člani skupnosti organizirajo srečanja in si izmenjujejo izkušnje. "S kuhanjem in srečanji sem ponovno pridobila samozavest," je priznala Evangelina Tavladoraki, nezaposlena politologinja: "Zaradi krize sem spoznala, da lahko delam tudi kaj drugega, recimo kuham. Zdaj celo razmišljam, da bi odprla svoje podjetje za dostavo hrane."

Podoben projekt kot Cookisto bodo v prihodnjih tednih začeli tudi v Londonu. "Tako kot Airbnb ni le način, kako si priskrbiš prenočišče, temveč je tudi ustvarjanje prijateljstev, tako tudi izmenjava hrane na internetu ni le prehranjevanje, temveč združevanje skupnosti," je prepričana Nikki Finnemore, vodja britanskega Cookista: "Gre za zaupanje neznancu, da ti pripravi kosilo, nato pa se spoznata tudi v živo."