Petek, 7. 2. 2025, 11.12
2 uri, 41 minut
Grenlandci morda kmalu na referendum o neodvisnosti od Danske
Vladajoča grenlandska stranka Siumut je predlagala referendum o neodvisnosti od Danske, v začetku tega tedna pa je grenlandski parlament razpisal predčasne volitve za 11. marec. Odločitev za to je delno odgovor na naraščajočo retoriko o prizadevanjih ZDA za nadzor nad območjem, ki jo je povsem samovoljno znova sprožil ameriški predsednik Donald Trump, odkar znova zaseda Belo hišo, poroča časopis The Guardian.
Nova javnomnenjska raziskava kaže, da se 85 odstotkov Grenlandcev ne želi pridružiti ZDA. Še več, v četrtek zvečer naj bi vodja tamkajšnje vladajoče stranke dejal, da bodo, če bodo ponovno izvoljeni, pospešili proces doseganja neodvisnosti od Danske s sprožitvijo 21. člena zakona o samoupravi Grenlandije. Ta ureja pogajanja o pogojih prihodnjih odnosov in – kar je ključnega pomena – izvedbo referenduma o neodvisnosti v naslednjem sklicu parlamenta.
Vodja stranke Erik Jensen naj bi v medijskih intervjujih priznal, da je Trumpovo posredovanje posredno prispevalo k tej odločitvi, Siumutova politična predstavnica Doris Jakobsen Jensen pa je šla še dlje in kritizirala dansko premierko Mette Frederiksen zaradi njenega soliranja v odzivu na Trumpove besede, s čimer naj bi ignorirala voljo Grenlandije.
Se bo vse končalo pri denarju?
Proces osamosvajanja bržkone ne bo potekal povsem gladko. Po trenutni ureditvi Danska ozemlju letno plačuje okoli 4,3 milijarde kron (580 milijonov evrov) nepovratnih sredstev.
Večina Grenlandcev pričakuje – kažejo podatki nedavne ankete za časopis Berlingske in grenlandski časopis Sermitsiaq –, da bodo sredstva prejemali tudi po osamosvojitvi. Uradna Danska tega ne komentira "iz spoštovanja do volilnega procesa".
Ni pa povsem jasno, kako bi se odločili glede neodvisnosti, če København zapre pipo. Če tega denarja ne bo, bodo Grenlandci še želeli neodvisnost?
Trumpov vpliv na Dansko
Vendar imajo Trumpove napovedi učinek tudi na Danskem. Danski dnevnik Berlingske je danes objavil špekulacije, da bi tudi njihovo premierko Frederiksen lahko zamikale predčasne volitve, ki so sicer predvidene v jeseni 2026. Po prvi letošnji javnomnenjski raziskavi naj bi njena socialdemokratska stranka od lanskega decembra povečala javnomnenjsko podporo za 3,4 odstotne točke in bi, če bi bile volitve jutri, zbrala 23 odstotkov glasov.
Danski politični analitik Kasper Møller Hansen meni, da je tolikšen skok redko viden, vsekakor pa ga lahko pripisujejo ameriškim napovedim glede Grenlandije. Zaradi tega in drugih zunanjepolitičnih pretresov je za mnoge volivce najpomembnejše, da politično vodstvo trdno drži vajeti v svojih rokah. In raziskava potrjuje, da obvladovanje velikih kriz utira pot uspehu Mette Frederiksen, piše politični komentator časopisa Berlingske Bent Winther. Odločitev glede predčasnih volitev pa bi lahko bila sprejeta v prihodnjih mesecih, ko bo jasno, ali je javnomnenjska podpora premierki stabilna oziroma rastoča.