Grčija napovedala, da bo popolnoma zaprla vstopne točke za migrante

Koordinator grške vlade za migracije Alkiviadis Stefanis je napovedal, da bo Grčija popolnoma zaprla vstopne točke za migrante. V ta namen bodo na kopenski meji s Trčijo namestili dodatnih 400 nadzornikov, na otokih pa dodatnih 800.

Preuredili bodo migrantske centre na otokih

Dodal, je da nameravajo razbremeniti tudi migrantske centre na otokih v Egejskem morju, kar je trenutno prednostna naloga vlade. "S tem želimo pokazati svojo odločenost pri soočanju z migrantsko-begunsko krizo," je dodal.

Centre na egejskih otokih Lezbos, Hios in Samos, v katerih je trenutno skupno 27 tisoč ljudi, bodo zaprli. Te centre bo vlada nadomestila s tremi zaprtimi centri za identifikacijo, premestitve in deportacije. Vsak bo lahko sprejel po najmanj pet tisoč ljudi, pri čemer bi lahko to povečali na sedem tisoč. V skladu s temi smernicami bodo preuredili tudi manjša centra na otokih Kos in Leros, v katerih je trenutno okoli 10 tisoč migrantov, je pojasnil Stefanis, ki je tudi namestnik grškega obrambnega ministra.

Prosilci za azil ne bodo več mogli svobodno zapuščati centrov

Po novem prosilci za azil ne bodo mogli več svobodno zapuščati centrov. Tam bodo ostali, dokler ne bodo prejeli statusa begunca in bodo premeščeni na celino ali dokler jim prošnje ne bodo zavrnili in bodo izgnani nazaj v Turčijo.

Grška vlada je že oktobra napovedala, da bo do začetka prihodnjega leta na celino premestila okoli 20 tisoč prosilcev za azil. 15 tisoč jih bo živelo v centrih, pet tisoč pa v hotelih. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) jih je trenutno v centrih na celini že 22 tisoč.

Nemčijo v zadnjih treh letih prostovoljno zapustilo približno 21 tisoč prosilcev za azil

Iz Nemčije se je v zadnjih treh letih v svojo domovino prostovoljno vrnilo približno 21 tisoč prosilcev za azil, ki so v ta namen od Nemčije tudi dobili finančno pomoč. Program je poimenovan StarthilfePlus in je namenjen migrantom s slabimi obeti za pridobitev azila. Gre za enega od številnih nemških programov za migrante v Nemčiji. Nemški urad za migracije in begunce (Bamf) je danes predstavil rezultate vprašalnika med tistimi, ki so izkoristili omenjeni program.

Foto: Reuters

Koliko denarja posamezni prosilec dobi od nemške države za prostovoljno vrnitev, je odvisno tako od tega, v katero država se vrača, in od njegovega družinskega statusa. Dve tretjini vprašanih je tako dobilo za vrnitev od tisoč do dva tisoč evrov, večje družine med štiri tisoč in pet tisoč evrov.

Četrtina vprašanih (24 odstotkov) se jih je vrnila v Irak. Finančno pomoč je večina vprašanih (80 odstotkov) porabila za vsakdanje življenjske potrebe. Kot razlog za vrnitev jih je 46 odstotkov vprašanih navedlo negotov status in občutek, da se v Nemčiji niso počutili doma. Domotožje in upanje, da so se razmere v državi izboljšale, je navedlo 42 odstotkov vprašanih. Zgolj zaradi finančne podpore so se v domovino vrnili štirje odstotki vprašanih.

Ob tem so iz nemškega notranjega ministrstva dodali, da število tujcev, ki morajo zapustiti državo, stalno narašča. V tem letu jih je približno 250 tisoč, večina med njimi (184 tisoč) jih je sicer takšnih, ki morajo državo zapustiti, a jih država zaradi različnih utemeljenih vzrokov ne more izgnati.