Torek, 15. 2. 2022, 9.51
2 leti, 10 mesecev
Biden: Potrditve ruskega umika še ni, možnost napada na Ukrajino ostaja
Ameriški predsednik Joe Biden je danes v odzivu na trditve Rusije, da del vojakov z rusko-ukrajinske meje umika v svoja oporišča, dejal, da bi bilo to dobro, vendar ZDA tega še niso potrdile. Možnost ruskega napada na Ukrajino ostaja, je dodal, hkrati pa poudaril, da si želi nadaljevanje diplomatskih prizadevanj.
Kot je Biden še dejal v govoru v Beli hiši, se s Putinom strinjata, da je potrebno nadaljevati diplomatska prizadevanja, vendar pa Washington ne bo žrtvoval osnovnih načel, kot so pravica držav do ozemeljske celovitosti in suverenosti in svobodno odločanje o lastni usodi. Poudaril je, da bodo skupaj z zavezniki in partnerji nadaljevali diplomatsko pot.
Če bi se ruske enote res umikale v svoja oporišča, kar je Moskva sporočila danes, bi bilo dobro, meni Biden. Vendar ZDA same tega še niso potrdile, je opozoril. Na meji z Ukrajino in Rusijo ter Belorusijo je po Bidnovih besedah več kot 150.000 vojakov. Znova je pozval vse Američane, naj zapustijo Ukrajino, preden bo prepozno za varen umik.
Biden je spregovoril tudi Rusom. Kot je dejal, Rusi niso njihov sovražnik, zveza Nato in ZDA pa nimata nobenega namena napasti ali ogrožati Rusije. "Vi niste naš sovražnik in verjamem, da si ne želite krvave vojne v Ukrajini," je dejal ter spomnil na zgodovino skupnega boja proti nacizmu.
Sklepni del nagovora, ki je minil brez odgovorov na novinarska vprašanja, je namenil nizanju posledic za Rusijo, če se odloči za napad na Ukrajino ali napad na ZDA ali zaveznike tako z orožjem kot na druge načine, na primer s spletnimi napadi na infrastrukturo.
Biden: Posledice za Rusijo bodo dolgotrajne
Po Bidnovih besedah bodo gospodarske in strateške posledice za Rusijo v primeru napada dolgotrajne, plinovoda Severni tok 2 pa ne bo mogla zagnati. ZDA so z zavezniki pripravljeni na sankcije, ki jih na primer niso uvedli, ko je Rusija zavzela Krim. Med temi so sankcije proti premoženju Putina in njegovih tesnih sodelavcev v tujini.
Ponovil je, da ameriških vojakov v Ukrajino ne bo pošiljal, vendar pa ji pomaga z opremo, urjenjem in obveščevalnimi podatki. "Naj ne bo pomote. ZDA bodo branile vsak centimeter ozemlja zveze Nato. Napad na eno članico je napad na vse članice. Naša zaveza 5. členu je sveta," je Biden spomnil na določilo severnoatlantske pogodbe, ki članice zavezuje h kolektivni obrambi.
Kot je dodal, je že poslal ameriške vojake za utrditev levega krila zveze Nato, nadaljevale se bodo skupne vaje, v primeru ruskega napada pa bodo ZDA dodatno okrepile svoje enote v Evropi.
Američanom je položil na dušo, da obramba svobode ni zastonj in ne bo šlo brez bolečin v ZDA, če Rusija napade Ukrajino. Napovedal je zvišanje cen energije in zagotovil, da sprejemajo ukrepe za olajšanje posledic.
Ponovil je, da ZDA nočejo spopada z Rusijo, če pa Rusija napade ameriške vojake, bo sledil silovit odgovor. Zagotovil je, da so pripravljeni tudi na tako imenovane asimetrične napade po internetu.
Putin po pogovorih s Scholzem zatrdil, da si Rusija "seveda" ne želi vojne
Ruska poročila o delnem umiku vojakov z območja ob ukrajinski meji so "dober znak", je danes po pogovorih s Putinom v Moskvi dejal nemški kancler Olaf Scholz in ocenil, da je napetosti še vedno mogoče rešiti po diplomatski poti. Putin pa je zatrdil, da si Rusija "seveda" ne želi vojne.
Scholz in Putin sta danes vsak na svojem koncu šest metrov dolge bele mize začela pogovore o ukrajinski krizi. Pred pogovorom Scholz ni želel opraviti ruskega PCR-testa na okužbo z novim koronavirusom.
"Ali si tega želimo ali ne? Seveda ne. Ravno zato smo dali predloge za pogajalski proces," se je Putin na skupni novinarski konferenci po pogovorih odzval na očitke Zahoda, da Rusija kopiči vojsko na meji z Ukrajino z namenom, da bi napadla zahodno sosedo.
Kot je dejal, je pripravljen nadaljevati sodelovanje z Zahodom pri varnostnih vprašanjih, da bi zmanjšali napetosti zaradi Ukrajine. "Pripravljeni smo sodelovati naprej. Pripravljeni smo iti po pogajalski poti," je dejal Putin.
Scholz je še naprej prepričan, da je rešitev spora med Rusijo in Ukrajino mogoče najti po diplomatski poti. "Ne glede na to, kako težka in resna se zdi trenutna situacija, je ne želim označiti kot brezupno," je dejal po pogovorih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Po njegovih besedah diplomatske poti za reševanje ukrajinske krize še niso izčrpane. "Pripravljeni smo skupaj z vsemi partnerji in zavezniki v EU in Natu ter z Rusijo razpravljati o zelo konkretnih korakih za izboljšanje varnosti za obe strani ali še bolje naše skupne varnosti," je dejal.
Rusija je po njegovih besedah ključni akter pri ohranjanju varnosti v Evropi. "Za Evropejce je jasno, da trajne varnosti ni mogoče doseči proti Rusiji, ampak samo z Rusijo," je poudaril nemški kancler.
Putin je pozval k začetku obratovanja plinovoda Severni tok 2, ki po njegovih besedah zagotavlja energetsko varnost Evrope. Plinovod je označil za povsem gospodarski in okolju prijazen projekt brez "političnega prizvoka".
Ruski predsednik je na novinarski konferenci retorično vprašal, ali bi bili potrošniki v Nemčiji pripravljeni plačati več za plin, če plinovoda Berlin ne bo dovolili odpreti. Projekt plinovoda je izvedel mednarodni konzorcij, ki vključuje nemška podjetja, je poudaril.
Scholz je znova obljubil daljnosežne posledice v primeru ruskega napada na Ukrajino. Glede Severnega toka 2, ki je končan, vendar Nemčija še ni odobrila začetka njegovega obratovanja, pa je dejal, da "vsi razumemo, kaj je narobe".
Severni tok 2 naj bi Nemčiji zagotovil neposredno dobavo ruskega plina. Ker ne prečka Ukrajine, ta ne bo mogla zaračunati tranzitnih pristojbin. Projekt je deležen številnih kritik, predvsem iz ZDA, češ da daje Rusiji prevelik vpliv na evropski energetski trg.
Scholz je sicer v ponedeljek v Kijevu zatrdil, da nihče ne bi smel dvomiti o pripravljenosti in odločenosti Nemčije, da kaznuje Rusijo v primeru napada na sosedo.
Generalni sekretar ZN zelo zaskrbljen
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek izrazil globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja ukrajinske krize. Znova je odločno pozval k diplomatski rešitvi: "V iskanju mirne rešitve bomo obrnili vsak kamen," je zagotovil Guterres.
"Cena človeškega trpljenja, uničenja in škode evropski in svetovni varnosti je previsoka, da bi sploh lahko razmišljali o tem. Ne moremo sprejeti niti možnosti takšne katastrofalne konfrontacije," je opozoril generalni sekretar ZN.
ZDA že več tednov opozarjajo, da Rusija na ukrajinski meji kopiči vojsko, zbrala naj bi že že več kot 130 tisoč vojakov, ter svarijo pred rusko invazijo na Ukrajino. Rusija tovrstne trditve vztrajno zavrača.
Tri tisoč ameriških vojakov bo okrepilo zavezniške sile v Nemčiji, Romuniji in na Poljskem.
Ob bojaznih zaradi morebitne ruske invazije na Ukrajino pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski 16. februar razglasil za dan enotnosti. "Rečeno nam je bilo, da bo 16. februar dan invazije, naredili ga bomo za dan enotnosti," je v ponedeljek zvečer po navedbah nemške tiskovne agencije dpa v videonagovoru napovedal Zelenski.
ZDA Ukrajini pomagajo z milijardo dolarjev posojilnih jamstev
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je v ponedeljek sporočil, da ZDA Ukrajini namenjajo milijardo ameriških dolarjev (833,3 milijona evrov) posojilnih jamstev za utrditev njenega gospodarstva, ki se spoprijema z destabilizacijo zaradi grožnje ruskega napada.
ZDA so Ukrajini, eni najrevnejših držav v Evropi, od leta 2014 do leta 2016 že zagotovile tri podobna posojilna jamstva, vredna po milijardo ameriških dolarjev.
Kanada na pomoč Ukrajini
Kanadski premier Justin Trudeau je medtem v ponedeljek napovedal dobavo orožja in streliva Ukrajini ter posojilo v višini 500 milijonov kanadskih dolarjev (slabih 350 milijonov evrov), kar naj bi tej državi pomagalo pri spoprijemanju z rusko grožnjo.
V Ukrajini je sicer že od leta 2015 nameščenih kakih 200 kanadskih vojakov, ki tam urijo ukrajinske kolege.
7