Francois Hollande – propadlo upanje evropske levice

Maja lani je Francois Hollande, ki te dni prihaja na obisk v Slovenijo, na francoskih predsedniških volitvah premagal konservativnega predsednika Nicolasa Sarkozyja z všečnimi predvolilnimi obljubami.

Neuresničena obljuba – odprava pokojninske reforme Številni zaposleni in pripadniki sindikatov so socialističnega kandidata volili z upanjem, da bo odpravil Sarkozyjevo pokojninsko reformo, ki je oktobra 2010 dvignila upokojitveno starost na 62 oziroma na 67 let, če zaposleni nimajo 41,5 leta delovne dobe.

Hollande reforme, ki jo je prej v opoziciji kritiziral, ni odpravil, ampak le malenkostno omilil – vsak, ki je začel delati pred 20. letom, se lahko upokoji pri 60.

Neuresničena obljuba – zmanjšanje brezposelnosti Veliko mladih mu je dalo glas zaradi njegovih obljub o zmanjševanju brezposelnosti, in sicer z večjim zaposlovanjem v javnem sektorju. Všečne obljube seveda ni mogel izpolniti – brezposelnost se je v času njegovega predsednikovanja okrepila. Ta je po zadnjih ocenah 10,9-odstotna in je najvišja v zadnjih letih. Za primerjavo: v Nemčiji je brezposelnost 5,3-odstotna.

Še bolj pesti brezposelnost mlade – brez dela jih je zdaj že 27 odstotkov. Z obljubljenimi novimi delovnimi mesti v javnem sektorju za zdaj ni nič. Veliko mladih Francozov, ki ne morejo dobiti tako zaželenih služb v javni upravi, si je našlo delo onkraj Rokavskega preliva.

Ne samo mladi, tudi bogataši zapuščajo državo V Veliki Britaniji po ocenah živi do 400.000 Francozov, večina v Londonu, ki ga britanski mediji šaljivo imenujejo tudi Severni Pariz oziroma šesto največje francosko mesto.

Ne samo mladi, Francijo v času Hollandove vladavine zapuščajo tudi bogati – najbolj medijsko odmeven je odhod znanega francoskega igralca Gerarda Depardiueja, ki je našel novo domovino v Putinovi Rusiji.

Ustavno sodišče prepreči davek za najbogatejše Razlog za beg bogatih je Hollandov davek z najbogatejše: 75-odstotna obdavčitev dohodkov od dejavnosti nad milijon evrov na osebo letno, in sicer za obdobje dveh let. Nasprotniki zakona so trdili, da bodo javnofinančni učinki zanemarljivi in bo le odganjal tuje vlagatelje.

To je tudi edina predvolilna obljuba, ki jo je Hollande izpolnil. Načrte pa mu je tokrat prekrižalo ustavno sodišče, ki je zakon najprej razveljavilo in naknadno še odločilo, da noben individualni davek ne sme preseči 66,6 odstotka.

Hollande ne more zlomiti Merklove Hollande ni bil samo upanje milijonov Francozov, ampak tudi celotne evropske levice, ki je v njem videla politika, ki bo končal na levici in v južnoevropskih državah osovraženo varčevalno politiko. Tudi tega upanja ni izpolnil.

Z njegovo izvolitvijo se je sicer končalo tesno sodelovanje med Sarkozyjem in nemško kanclerko Angelo Merkel (t. i. dvojec Merkozy oziroma Merklozy), ni pa mogel odpraviti varčevalne politike na evropski ravni.

Neuspeh Hollandove gospodarske politike Tudi mu ni uspelo zagnati francoskega gospodarstva. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je konec marca napovedala, da se bo francosko gospodarstvo v prvem četrtletju skrčilo za 0,6 odstotka ter 0,5 odstotka v drugem četrtletju.

Zato ni čudno, da je Hollandova priljubljenost po volitvah strmo padla. Če je bila njegova priljubljenost po zmagi 55-odstotna, je zdaj padla že na izjemno nizkih 26 odstotkov. Nepriljubljen je tudi socialistični predsednik vlade Jean-Marc Ayrault, ki ga podpira le 31 odstotkov Francozov.

Slovenci in Hollande Kakšen je odnos Slovencev do Hollanda? V Sloveniji so številni pozdravili Hollandovo izvolitev, med drugim tudi takratni predsednik države Danilo Türk. Na Hollanda sta se pred kongresom Socialnih demokratov, ki je bil junija lani, na primer sklicevala tudi oba izzivalca Boruta Pahorja, Igor Lukšič in Patrick Vlačič.

Levica se je tudi sklicevala na Hollanda pri nasprotovanju vpisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo. Nasploh pa lahko ugotovimo, da je s padanjem Hollandove priljubljenosti v Franciji počasi ugašalo tudi navdušenje nad njim v Sloveniji.