Torek, 1. 10. 2024, 17.38
2 uri, 16 minut
Francija znižanje primanjkljaja pod tri odstotke zamaknila na 2029
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
Javni dolg Francije, ki znaša več kot 3.200 milijard evrov, je premier Barnier označil za "Damoklejev meč, ki visi nad glavo Francije in vsakega Francoza". Odplačevanje dolga je za izobraževanjem druga največja postavka v proračunski porabi, je še dodal.
Francija mora urediti javne finance, je v nagovoru poslancem danes opozoril novi francoski premier Michel Barnier. Ob tem je napovedal višje davke in zmanjšanje porabe. Javnofinančni primanjkljaj bodo po njegovi oceni pod tri odstotke BDP spravili do leta 2029, dve leti pozneje od prvotnih načrtov. Obljubil je tudi strožjo politiko priseljevanja.
"Naš cilj je primanjkljaj spraviti na pet odstotkov BDP leta 2025," je v parlamentu dejal Michel Barnier in dodal, da so na pravi poti, da dosežejo triodstotni cilj leta 2029, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
To je dve leti pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Nekdanji finančni minister Bruno Le Maire se je namreč sredi septembra zavezal, da bodo primanjkljaj pod tri odstotke BDP spravili do leta 2027, a so že takrat mnogi analitiki opozorili, da to ne bo mogoče.
Dve tretjini reza primanjkljaja, predvidenega za leto 2025, bodo po Barnierjevih besedah dosegli prek zmanjšanja javne porabe. Javna poraba predstavlja 57 odstotkov francoskega BDP, medtem ko je povprečje EU pri 49 odstotkih, je poudaril francoski premier.
Novi premier dolg primerja z Damoklejevim mečem
Javni dolg Francije, ki znaša več kot 3.200 milijard evrov, je Barnier označil za "Damoklejev meč, ki visi nad glavo Francije in vsakega Francoza".
"Odplačevanje dolga je za izobraževanjem druga največja postavka v proračunski porabi," je dejal. Izpostavil je, da so na prihodkovni strani davki v Franciji že zdaj med najvišjimi na svetu, pri čemer je poudaril pomen pravične porazdelitve davčnega bremena.
Vlada bi zlasti velika podjetja, ki ustvarjajo visoke dobičke, pozvala, naj prispevajo k uravnoteženju javnih financ, ne da bi pri tem postavila pod vprašaj francosko konkurenčnost, je pojasnil.
Pariz bo obenem poskušal povečati količino zbranih davkov od najbogatejših Francozov, s tem da bi jim otežil izkoriščanje zakonskih lukenj za zmanjšanje davčne obremenitve.
Barnier izpostavil migracijsko politiko
Barnier je ob predstavitvi prednostnih nalog vlade omenjal tudi potrebo po strožji politiki priseljevanja. "Nimamo več zadovoljivega nadzora nad našo migracijsko politiko," je dejal in pojasnil, da zato ne dosegajo niti ciljev integracije. Tihotapci po njegovih besedah izkoriščajo bedo in obup migrantov ter jih spodbujajo k nezakonitemu prečkanju Rokavskega preliva in Sredozemskega morja.
"Priseljevanje je vprašanje, ki ga moramo obravnavati lucidno in se z njim pragmatično spoprijeti," je dodal. Po njegovih napovedih bodo z uvedbo strožje migracijske politike v Franciji lahko na primeren in dostojanstven način integrirali tiste, ki jih bodo sprejeli v državo.
