Sreda, 9. 10. 2024, 21.46
2 meseca, 1 teden
Vojna v Ukrajini
Znano je, kaj se bo zgodilo z zamrznjenimi ruskimi milijardami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,43
Bojna letala Mirage 2000-5 so namenjena predvsem zračni obrambi in jih je mogoče opremiti s francosko-britanskimi križarskimi raketami.
Francija bo v prvem četrtletju leta 2025 Ukrajini dobavila obljubljena bojna letala mirage, je dejal francoski obrambni minister Sébastien Lecornu. Dodal je, da letala trenutno opremljajo z novo opremo, vključno z opremo za izvajanje zračnih napadov in elektronsko obrambno opremo za preprečevanje ruskih motilnih signalov. Število letal, ki jih bodo poslali Ukrajini, za zdaj še ni znano. Medtem so članice EU dosegle dogovor o tem, kaj bodo storili z zamrznjenim ruskim premoženjem.
21.32 Zelenski odhaja na mini turnejo po Evropi
19.00 Zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini
18.45 Rusija naj bi v regiji Kursk ponovno zavzela dve vasi
13.55 Po Bidnovi odpovedi obiska preložen vrh kontaktne skupine za Ukrajino
13.09 Ukrajina naj bi zadela rusko skladišče s severnokorejskim orožjem
10.45 Francija bo Ukrajini poslala bojna letala mirage
21.32 Zelenski odhaja na mini turnejo po Evropi
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je danes mudil v Dubrovniku na vrhu Ukrajina-Jugovzhodna Evropa in se dvostransko srečal z več voditelji sodelujočih držav, je na novinarski konferenci ob koncu vrha naznanil, da bo v četrtek in petek obiskal Francijo, Italijo, Nemčijo in Veliko Britanijo ter se ločeno srečal z voditelji teh držav.
Najprej ga bo v četrtek v Parizu sprejel francoski predsednik Macron, ki namerava izkoristiti priložnost, da "znova potrdi odločenost Francije, da še naprej zagotavlja neomajno podporo Ukrajini in ukrajinskemu ljudstvu", so danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Elizejske palače.
Turnejo naj bi ukrajinski predsednik nadaljeval v Londonu, kjer se bo sestal s premierjem Keirom Starmerjem, je po navedbah AFP potrdil neimenovan predstavnik britanske vlade. Na Downing Streetu naj bi se Zelenki srečal tudi z novim generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem.
Nato naj bi odpotoval v Rim, kjer se bo zvečer srečal s premierko Giorgio Meloni, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Zatem se bo v petek zjutraj sestal še s papežem Frančiškom, so po navedbah Anse potrdili v Vatikanu.
Zelenski naj bi nato odpotoval v Berlin, kjer se bo srečal z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem in predsednikom države Frankom-Walterjem Steinmeierjem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Turnejo po Evropi je naznanil, potem ko je bilo zaradi odpovedi udeležbe ameriškega predsednika Joeja Bidna preloženo srečanje voditeljev držav kontaktne skupine za Ukrajino, ki bi moralo potekati v soboto v ameriškem oporišču v nemškem Ramsteinu.
Predsednik ZDA je namreč v torek odpovedal načrtovani potovanji v Nemčijo in Angolo, da bi nadzoroval priprave na nevarni orkan Milton, ki bo nocoj dosegel Florido.
Srečanje v Ramsteinu je bilo sicer načrtovano v ključnem času za Ukrajino pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA. V primeru zmage republikanca Donalda Trumpa bi bila lahko pod vprašajem nadaljnja ameriška podpora, ki je za Kijev ključna. Krepijo se tudi pozivi, naj Kijev privoli v pogajanja z Rusijo, kar pa Zelenski zavrača.
19.00 Zamrznjeno rusko premoženje za posojilo Ukrajini
Članice EU so danes dosegle načelni dogovor o pravni podlagi, ki bo omogočila uporabo prihodkov od zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila Ukrajini v okviru skupine G7. Ta namerava Ukrajini posoditi do 45 milijard evrov, pri čemer naj bi EU prispevala do 35 milijard.
‼️At today’s Coreper, Ambassadors agreed to use written procedure for the adoption of the following legal acts on the use of extraordinary revenues stemming from Russia’s immobilised assets to service and repay loans. The written procedure will start once the @Europarl_EN adopted… pic.twitter.com/HS0s7srHTr
— Hungarian Presidency of the Council of the EU 2024 (@HU24EU) October 9, 2024
Kot je na družbenem omrežju X sporočilo madžarsko predsedstvo Sveta EU, so se danes stalni predstavniki držav članic strinjali o uporabi pisnega postopka za sprejetje pravnih aktov glede uporabe prihodkov od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij, za financiranje in odplačevanje posojila Ukrajini.
Gre za tri pravne akte. Ključen je predlog uredbe za vzpostavitev posebnega mehanizma za sodelovanje pri posojanju denarja Ukrajini v višini do 45 milijard evrov oziroma 50 milijard dolarjev, o čemer se je skupina G7 dogovorila na junijskem vrhu v Italiji. Ta predlog poleg tega predvideva, da bo EU v obliki makrofinančne pomoči prispevala do 35 milijard evrov.
Sveženj pravnih aktov, ki bodo omogočili posojilo Ukrajini, sicer vključuje še predlog za podaljšanje obdobja za obnavljanje sankcij glede zamrznitve ruskega premoženja s šestih mesecev na tri leta. O tem se državam članicam, ki bi morale spremembo obdobja podpreti soglasno, ni uspelo dogovoriti.
Budimpešta namreč meni, da je treba z odločanjem o podaljšanju obdobja počakati na izid ameriških predsedniških volitev, ki bodo 5. novembra.
"Videti moramo, v katero smer bo šla prihodnja ameriška administracija. V predsedniški kampanji sta glede vojne v Ukrajini dva povsem različna pogleda na rešitev problema. Eden gre v smeri miru, drugi pa v smeri vojne," je po torkovem zasedanju finančnih ministrov EU v Luxembourgu povedal madžarski minister Mihaly Varga.
Podaljšanje obdobja s šestih na 36 mesecev je sicer po besedah evropskega komisarja za gospodarstvo Paola Gentilonija ključen predpogoj za sodelovanje ZDA pri posojilu.
O posojilu Ukrajini v višini 50 milijard ameriških dolarjev, za odplačevanje katerega bi uporabili prihodke od upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja, so se voditelji držav članic skupine G7 in EU dogovorili junija v Italiji.
Ustrezno pravno podlago za to pa mora sprejeti unija, saj je na njenem ozemlju večina ruskega premoženja, ki ga je Zahod zamrznil v okviru sankcij, uvedenih zaradi ruske agresije na Ukrajino. V EU je približno 210 milijard evrov, pri čemer pa nameravajo za podporo Ukrajini uporabiti le prihodke, ki jih imajo finančne ustanove od upravljanja tega premoženja.
18.45 Rusija naj bi v regiji Kursk ponovno zavzela dve vasi
Ruska vojska je v obmejni regiji Kursk, kamor so v začetku avgusta vdrle ukrajinske sile, ponovno zavzela vasi Novaja Soročina in Pokrovski, je danes sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Dodalo je, da je vojska odbila tudi ukrajinske napade na kraje v bližini vasi Pokrovski, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Po navedbah obrambnega ministrstva so ruski padalci vdrli v vas Pokrovski in jo kmalu zatem znova zavzeli. "Ukrajinski vojaki so ob pogledu na ruske padalce v paniki zbežali s svojih položajev," je še sporočilo ministrstvo v Moskvi in vas označilo kot oporišče ukrajinske vojske.
Ukrajinska vojska je 6. avgusta nepričakovano vdrla v regijo Kursk s ciljem prisiliti Rusijo, da prerazporedi enote, vključene v spopade v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine. Ukrajina je konec avgusta trdila, da v regiji zaseda okoli sto naselij, lokalne oblasti pa so iz Kurska in sosednjih regij evakuirale okoli 150.000 civilistov.
Moskva si vse od ukrajinskega vdora prizadeva izgnati ukrajinske sile s svojega ozemlja. Doslej je ponovno zavezala že več vasi. Samo sredi septembra je denimo ruska vojska po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi zavzele 12 vasi v Kursku.
13.55 Po Bidnovi odpovedi obiska preložen vrh kontaktne skupine za Ukrajino
Srečanje voditeljev držav kontaktne skupine za Ukrajino, ki bi moralo potekati v soboto v ameriškem oporišču v nemškem Ramsteinu, je po odpovedi obiska predsednika ZDA Joeja Bidna preloženo, je danes sporočila ameriška vojska. Biden je namreč v torek odpovedal potovanje v Nemčijo zaradi orkana Milton, ki se približuje Floridi.
"Obvestila o prihodnjih zasedanjih kontaktne skupine za obrambo Ukrajine bodo objavljena v kratkem," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dodala ameriška vojska.
V Ramsteinu je bilo za soboto načrtovano prvo srečanje kontaktne skupine na ravni voditeljev, na katerem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski nameraval predstaviti t. i. načrt za zmago v vojni proti Rusiji. Srečanje je ameriška vojska preložila in kot razlog navedla Bidnovo odpoved potovanja v Nemčijo.
Predsednik ZDA je namreč v torek odpovedal potovanji tako v Nemčijo kot v Angolo, da bi nadzoroval priprave na orkan Milton, ki se približuje Floridi. "To bi lahko bilo najhujše neurje, ki je Florido prizadelo v več kot stoletju," je dejal Biden in prebivalce Floride pozval k evakuaciji. "Gre za vprašanje življenja in smrti, in to ni pretiravanje," je še poudaril.
Srečanje v Ramsteinu je bilo sicer načrtovano v ključnem času za Ukrajino pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA. V primeru zmage republikanca Donalda Trumpa bi bila lahko pod vprašajem nadaljnja ameriška podpora, ki je za Kijev ključna. Krepijo se tudi pozivi, naj Kijev pristane na pogajanja z Rusijo, kar pa Zelenski zavrača.
13.09 Ukrajina naj bi zadela rusko skladišče s severnokorejskim orožjem
Ukrajinska vojska je ponoči po lastnih navedbah s pomočjo brezpilotnikov zadela rusko skladišče orožja v obmejni regiji Brjansk. Po eksplozijah v skladišču na prostem, kjer naj bi hranili tudi severnokorejsko orožje in strelivo ter drsne bombe, so lokalne oblasti na območju razglasile izredne razmere.
Ukrajinska vojska je kot cilj svojega napada navedla povzročitev logističnih težav za ruske sile. "V skladišču so hranili strelivo za raketne in artilerijske sisteme, vključno s tistim, ki so ga dobavili iz Severne Koreje, ter drsne bombe. Velik del streliva se je nahajal na prostem," je v izjavi sporočil generalštab ukrajinske vojske.
Ukrajina je skupaj z zaveznicami že večkrat obtožile Severno Korejo, da dobavlja orožje Rusiji za vojno v Ukrajini.
Na družabnih omrežjih so zaokrožili posnetki eksplozij, vendar njihova verodostojnost še ni potrjena, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruski državni mediji so poročali le, da so lokalne oblasti v okrožju Karačevski v povezavi z eksplozijami razglasile izredne razmere.
Je pa ruska vojska javila, da je ponoči sestrelila 47 ukrajinskih dronov, od tega skoraj polovico nad regijo Brjansk, 13 nad Azovskim morjem in ostale nad drugimi obmejnimi ruskimi regijami.
Kijev je v zadnjih mesecih okrepil napade na ruski energetski sektor, s katerim Moskva sofinancira vojno v Ukrajino.
Potem ko so ukrajinske sile v ponedeljek zadele naftni terminal v zasedenem mestu Feodozija na Krimu, tamkajšnje oblasti danes poročajo, da jim požarov, ki so izbruhnili po napadu, še ni uspelo pogasiti. Več sto okoliških prebivalcev so zato morali evakuirati.
O novem obstreljevanju ruske strani poroča tudi Kijev. Ukrajinska vojska je sporočila, da je sestrelila 21 od 22 ruskih brezpilotnikov. Hkrati je potrdila, da so ruske sile v raketnem napadu poškodovale industrijsko poslopje v regiji Poltava.
10.45 Francija bo Ukrajini poslala bojna letala mirage
Da bodo mirage poslali v Ukrajino, je že v začetku junija obljubil francoski predsednik Emmanuel Macron. Za upravljanje tovrstnih letal se trenutno v Franciji usposabljajo ukrajinski piloti in mehaniki.
Lecornu sicer ni navedel števila letal mirage, ki jih Francija in druge države nameravajo poslati v Ukrajino v okviru skupne pobude.
Bojna letala Mirage 2000-5 so namenjena predvsem zračni obrambi in jih je mogoče opremiti s francosko-britanskimi križarskimi raketami, ki so jih Francozi Ukrajini že dostavili.
Francosko letalstvo namerava do leta 2030 upokojiti bojna letala in jih nadomestiti s sodobnimi rafali. Imajo 40 letal Mirage 2000-5 in ta tip letal so že izvažali v druge države.
