Nedelja, 7. 7. 2024, 12.42
5 mesecev, 2 tedna
Udeležba na volitvah v Franciji najvišja po letu 1981
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,37
Ključnega drugega kroga predčasnih parlamentarnih volitev v Franciji se je danes do poldneva udeležilo 26,63 odstotka volivcev, kar je več kot v prvem krogu in največ po letu 1981, so sporočili z notranjega ministrstva. Leta 1981 se je volitev, ki jih je zaznamoval prihod levice na oblast, do poldneva udeležilo 28,3 odstotka volivcev.
Prvega kroga volitev se je pred tednom dni udeležilo 25,9 odstotka volivcev. Končna volilna udeležba je bila visoka, 66,7-odstotna, kar je bilo skoraj dvajset odstotnih točk več kot v prvem krogu volitev pred dvema letoma.
Prvi današnji uradni podatki o volilni udeležbi so potrdili veliko zanimanje za glasovanje, po katerem bo po pričakovanjih skrajno desni nacionalni zbor (RN) Marine Le Pen postal največja parlamentarna stranka.
Kot kažejo zadnje ankete, pa mu ne bo uspelo doseči želene absolutne večine 289 sedežev. Tega se ne morejo nadejati niti drugi bloki, tako da volitve spremlja bojazen pred politično blokado v državi, ki je eden od stebrov Evropske unije.
Po zadnjih anketah naj bi RN dobila med 170 in 210 poslancev. Tik za njo naj bi bila z med 145 in 175 sedeži leva Nova ljudska fronta, šele na tretjem mestu pa sredinsko zavezništvo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Od dosedanjih 250 sedežev v 577-članskem spodnjem domu parlamenta naj bi jih ohranilo le med 118 in 148.
Macron je predčasne volitve sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah, z njimi pa je želel zaustaviti porast skrajne desnice, a se je po mnenju številnih uštel. Tudi če se ne bo uresničila možnost kohabitacije med njim in skrajno desno vlado, ni obeta na oblikovanje stabilne večine, s katero bi lahko sodeloval v preostalih treh letih predsedniškega mandata.
Strah pred nasilnimi protesti
V luči negotovosti naraščajo tudi napetosti. V štiri tedne dolgi kampanji, najkrajši v sodobni francoski zgodovini, je bilo po navedbah notranjega ministrstva tarča fizičnih napadov več kot 50 kandidatov. Za varnost bo zaradi možnosti nemirov po državi danes skrbelo približno 30.000 policistov.
