Evropski parlament ta teden tudi o finančnem mehanizmu za podporo Ukrajini

O 35 milijard evrov vrednem posojilu Ukrajini, kolikor namerava Unija prispevati v okviru 45 milijard evrov vrednega posojila skupine G7, bodo evropski poslanci glasovali v torek. Skupina G7, vključno z EU, namerava za odplačevanje posojila nameniti prihodke od upravljanja ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru zahodnih sankcij. Prejšnji teden so sveženj z veliko večino podprli v parlamentarnem odboru za mednarodno trgovino, podprl ga je tudi Svet EU. Cilj je, da se sredstva izplačajo do konca leta 2025.

Matej Tonin (EPP/NSi) je pred zasedanjem novinarjem pojasnil, da on in njegova politična skupina podpirata porabo zamrznjenih sredstev Rusije tudi za financiranje posojil in drugih stvari, ki so potrebne za obrambo in kasnejšo obnovo Ukrajine.

Evroposlanci bodo v torek razpravljali tudi o razmerah v Libanonu, kjer Izrael izvaja napade na pripadnike šiitskega gibanja Hezbolah, tarča napadov pa so tudi mirovne sile ZN Unifil.

Vladimir Prebilič (Zeleni/Vesna) se je v zvezi s tem zavzel za enoten nastop EU glede ravnanj Izraela, a priznal, da je pot do njega še dolga. Ob tem je na brifingu za novinarje predlagal embargo na vsakršno trgovanje z orožjem z Izraelom in jasno obsodbo napadov na pripadnike mirovnih organizacij kot kršitve mednarodnega prava.

Parlament bo v torek razpravljal in v sredo glasoval o predlogu proračuna EU za leto 2025, ki se osredotoča na izboljšanje življenja ljudi, povečanje konkurenčnosti in reševanje trenutnih izzivov. Predlog predvideva skoraj 201 milijardo evrov za prevzem obveznosti in 153,5 milijarde evrov za odobritve plačil.

Prebilič in Matjaž Nemec (S&D/SD) sta opozorila pred prerazporejanjem sredstev za kohezijo v druge namene. Nemec, ki je tudi član parlamentarnega odbora za proračun, je še napovedal, da se bo med drugim zavzel za ohranitev sredstev za agencijo ZN za Palestince (UNRWA).

V sredo razprava o migracijah

V sredo je na dnevnem redu tudi razprava o migracijah oz. morebitnih spremembah zakonodaje EU o vračanju državljanov tretjih držav brez pravice do bivanja v Uniji. Poslanci bodo po napovedih obravnavali tudi nedavno objavljeni načrt poljskega predsednika vlade Donalda Tuska, da se v nekaterih primerih lahko začasno ukine pravica do prošnje za azil, ter italijanski program, v skladu s katerim prosilce za azil, rešene na morju, med čakanjem na odločitev o prošnjah namestijo v centre v Albaniji.

V Strasbourgu bodo v sredo podelili nagrado Daphne Caruana Galizia za izjemne dosežke v novinarstvu, ki jo vsako leto podelijo ob obletnici smrti leta 2017 umorjene malteške novinarke, z njo pa nagradijo novinarje, ki spodbujajo ali zagovarjajo temeljne vrednote EU. Zmagovalec bo prejel 20 tisoč evrov nagrade.

V četrtek, zadnji dan zasedanja, bodo v Evropskem parlamentu razglasili ime letošnjega dobitnika nagrade Saharov za svobodo misli. Finalisti za nagrado, ki jo bodo podelili 18. decembra na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, so ženski mirovni gibanji iz Izraela in Palestine, voditelja venezuelske opozicije ter azerbajdžanski protikorupcijski aktivist.