Torek, 25. 3. 2025, 7.00
10 ur, 18 minut
Razkrito je, kaj si želijo evropski državljani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,28
V Sloveniji ima pozitivno mnenje o EU 47 odstotkov vprašanih, pozitivno podobo o Evropskem parlamentu pa 29 odstotkov. Na fotografiji: palača Berlaymont v Bruslju, kjer ima sedež Evropska komisija.
Evropski državljani si želijo, da bi jih EU zaščitila in delovala enotno, kažejo rezultati zimske javnomnenjske raziskave Evropskega parlamenta Eurobarometer. 74 odstotkov državljanov meni, da ima njihova država koristi od članstva v EU, 62 odstotkov si želi, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo vlogo, 66 odstotkov državljanov si želi, da bi imela EU večjo vlogo pri njihovi zaščiti pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji, devet od desetih (89 odstotkov) državljanov EU pa meni, da bi morale države članice EU pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi delovati enotneje.
Danes objavljena zimska raziskava Evropskega parlamenta Eurobarometer poudarja zgodovinske ravni odobravanja članstva v EU, povezane z mirom in varnostjo.
"Dve tretjini Evropejcev želita, da bi imela EU večjo vlogo pri njihovi zaščiti. To je jasen poziv k ukrepanju, na katerega se bomo odzvali. Evropa mora biti močnejša, da se bodo naši državljani počutili varnejše. Evropski parlament bo zagotovil, da bo vsak predlog dovolj drzen in ambiciozen, da bo ustrezal resni stopnji nevarnosti, s katero se sooča Evropa. Evropa se mora okrepiti že danes, sicer obstaja nevarnost, da jo bo jutri nekdo pohodil," je ob objavi rezultatov dejala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.
66 odstotkov anketirancev si od EU želi večje zaščite
Raziskava je pokazala, da si 66 odstotkov državljanov EU želi, da bi EU prevzela pomembnejšo vlogo pri njihovi zaščiti pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji. To mnenje je še posebej močno med mlajšimi anketiranci.
Skoraj tri četrtine državljanov EU (74 odstotkov) menijo, da je njihova država imela koristi od članstva v EU. To je najvišji rezultat, ki je bil kadarkoli zabeležen v raziskavi Eurobarometer v zvezi s tem vprašanjem. Vprašanje je bilo prvič zastavljeno leta 1983. Glede na trenutne razmere so anketiranci kot glavni razlog, zakaj se jim članstvo zdi koristno, navedli prispevek EU k ohranjanju miru in krepitvi varnosti (35 odstotkov).
Poleg tega se državljani EU na splošno strinjajo, da bi morale biti države članice EU enotnejše pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi (89 odstotkov) in da Evropska unija potrebuje več sredstev za spopadanje s prihodnjimi izzivi (76 odstotkov).
Kaj menijo državljani Slovenije?
Da bi imela EU v prihodnje večjo vlogo pri njihovi zaščiti pred svetovnimi krizami in varnostnimi tveganji, si želi tudi 70 odstotkov anketirancev iz Slovenije, 79 odstotkov jih tudi meni, da je imela država koristi od članstva v EU, pri čemer kot glavni razlog za članstvo navajajo prispevek EU h gospodarski rasti države (41 odstotkov). Kar 91 odstotkov jih meni, da bi morale biti države članice EU enotnejše pri soočanju s sedanjimi svetovnimi izzivi, 61 odstotkov pa, da Evropska unija potrebuje več sredstev za spopadanje s prihodnjimi izzivi.
Državljani pričakujejo, da bo EU okrepila varnost in obrambo ter povečala konkurenčnost
V hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju so obramba in varnost (36 odstotkov) ter konkurenčnost, gospodarstvo in industrija (32 odstotkov) opredeljeni kot področja, na katera bi se morala EU najbolj osredotočiti, da bi okrepila svoj položaj v svetu.
Tudi ko gre za teme, za katere državljani želijo, da jih Evropski parlament obravnava prednostno, so v ospredju gospodarska in varnostna vprašanja. Štirje od desetih Evropejcev omenjajo inflacijo, naraščajoče cene in življenjske stroške (43 odstotkov), sledijo jim obramba in varnost EU (31 odstotkov), boj proti revščini in socialni izključenosti (31 odstotkov) ter podpora gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest (29 odstotkov).
Po mnenju anketiranih iz Slovenije bi se morala EU, da bi okrepila svoj položaj v svetu, najbolj osredotočiti na konkurenčnost, gospodarstvo in industrijo (35 odstotkov), sledijo prehranska varnost in kmetijstvo (33 odstotkov) ter energetska neodvisnost, viri in infrastruktura (30 odstotkov). Vprašani med prednostnimi področji delovanja Evropskega parlamenta v največji meri navajajo inflacijo, naraščajoče cene in življenjske stroške (36 odstotkov), sledijo podpora javnemu zdravju (34 odstotkov) ter boj proti revščini in socialni izključenosti (31 odstotkov).
Mir in demokracija ostajata temeljni vrednoti EU
Če pogledamo vrednote, za katere si Evropejci želijo, da bi jih Evropski parlament branil, so na prvem mestu mir (45 odstotkov), demokracija (32 odstotkov) ter varstvo človekovih pravic v EU in po svetu (22 odstotkov).
Dve tretjini državljanov podpirata močnejšo vlogo Evropskega parlamenta
Petdeset odstotkov vprašanih ima pozitivno mnenje o EU. V zadnjem desetletju je bilo to pozitivno dojemanje le enkrat višje (52 odstotkov), in sicer spomladi 2022 po ruski invaziji na Ukrajino. Pozitivna podoba Evropskega parlamenta je stabilna in na visoki ravni, pozitivno mnenje o njem ima namreč 41 odstotkov vprašanih, več kot šest od desetih (62 odstotkov) pa si želi, da bi imel Evropski parlament pomembnejšo vlogo.
V Sloveniji ima pozitivno mnenje o EU 47 odstotkov vprašanih, pozitivno podobo o Evropskem parlamentu pa 29 odstotkov. 61 odstotkov vprašanih si želi pomembnejše vloge Evropskega parlamenta.
