Aktivno državljanstvo
Sobota, 21. 12. 2024, 22.12
8 ur, 46 minut
Aktivno državljanstvo
Slovenci smo zelo zadovoljni, zaupamo pa raje ne
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,02
Povprečna raven zaupanja v demokracijo v Evropi vsa leta ostaja visoka. V zadnjem desetletju se je zaupanje precej zmanjšalo v Grčiji, kjer je finančna kriza najbolj pustošila, in v Italiji, ki sta jo opazno prizadeli tako finančna kot begunska kriza.
Zadnja raziskava Eurobarometra je pokazala, da Slovenci v veliko manjši meri zaupamo evropski povezavi kot drugi Evropejci. Slovenija se je znašla na predzadnjem mestu, tik pred Francijo, kjer so državljani izkazali še za eno odstotno točko nižjo stopnjo zaupanja. Tako je le 36 odstotkov Slovencev izrazilo zaupanje v institucije povezave, tistih, ki ne zaupajo, pa je bilo 58 odstotkov. Zakaj smo tako nezaupljivi? Za članstvo v EU bi se danes vendarle znova večinsko odločili, kažejo raziskave.
Zaupanje v demokratično institucijo je mogoče razumeti kot kazalnik kakovosti ali usposobljenosti, ki jo državljani pripisujejo instituciji. Rezultati v Sloveniji niso kdo ve kako presenetljivi, če pogledamo splošno družbeno ozračje v smislu zaupanja, meni sociolog in strokovnjak za raziskave javnega mnenja Samo Uhan. Slovenija že desetletja beleži nižjo stopnjo zaupanja v vse organe oziroma institucije.
Slovenija sodi med srednjeevropske države, za katere je značilna nizka stopnja zaupanja, tudi v odnosu do sosedov in prijateljev, kaj šele inštitucij, pojasnjuje sociolog Samo Uhan.
"To potrjuje tudi evropska raziskava vrednot in v tem smislu gre za model srednjeevropske države, kjer zaupanja v soseda, sodelavca, prijatelja celo na individualni ravni pravzaprav ne morete potrditi oziroma je zelo nizko. Torej imamo neki splošen kontekst nezaupanja v delovanje institucij, ki je povezan s političnim ozračjem in kulturo, ki je značilna za srednje in južnoevropske države," pojasnjuje.
Občutek nemoči pri reševanju kriz
"Rekel bi, da gre pri tem nezaupanju predvsem za občutek nemoči, za odziv na reševanje krize, tako v Ukrajini kot na Bližnjem vzhodu. Za nemoč pri tem, kako se z vsaj približno enakimi vatli odzvati na eno in drugo krizo, mislim, da je to ključen razlog," pa meni politolog Milan Brglez.
Krize nas tepejo tudi gospodarsko, česar nočemo videti oziroma nismo za to pripravljeni toliko žrtvovati kot druge države, ki jim je t. i. ruski dejavnik pomembnejši in so pripravljene za rešitev dati vse. Slovenci sicer nikoli nismo bili evroskeptiki, naša ocena je bila vedno, da je Evropska unija dobra za Slovenijo. "Sedanja kriza je prva, kjer je videti, da to ni naš prevladujoči odziv," dodaja Brglez.
Nezaupanje Slovencev v institucije EU temelji na občutku nemoči pri reševanju kriz, kot so vojna v Ukrajini in kriza na Bližnjem vzhodu, meni politolog Milan Brglez.
Kako potegniti vzporednico med visoko stopnjo nezaupanja v evropske institucije iz raziskave Eurobarometer in rezultati obstoječih nacionalnih raziskav, po katerih bi zelo prepričljiva večina državljanov Slovenije na hipotetičnem ponovljenem referendumu znova z veliko večino glasovala za vstop Slovenije v EU?
Raje kot institucije imamo posameznike
"Evropska zavest Slovencev ni prav nič omajana, ampak so te ocene pravzaprav posledica zelo specifičnih situacijskih okoliščin in javnomnenjskega ozračja, ki ni naklonjeno delovanju institucij tako na mednarodni kot tudi na nacionalni ravni. Mnogo bolj zaupamo individualnim nosilcem oblasti in prepričan sem, da bo denimo naša evropska komisarka Marta Kos deležna razmeroma velike podpore v očeh slovenskih volivcev, tako kot so jo uživali komisarji pred njo," pravi Uhan.
Zato se mu ta rezultat glede stopnje zaupanja ne zdi nič posebnega in alarmantnega. Te ocene so malce posplošene in ponavadi posledica tega, da ne ocenjujemo iz neposrednih izkušenj – večina državljanov Slovenije z institucijami Evropske unije izkušenj pravzaprav nima. "Gre za neko splošno mnenje, ki je bolj posledica dnevne medijske scene. Medijsko ozračje v Sloveniji – to potrjujejo tudi raziskave – je glede domače in tuje politike zelo specifično, izrazito negativno nastrojeno in nekoliko celo destruktivno," je še pojasnil Uhan.
V državah članicah evropske povezave pa na splošno, kljub različnim krizam, ki so oblikovale javno mnenje o EU, njene institucije uživajo večje zaupanje kot nacionalne vlade, kaže poročilo politično-ekonomske platforme EconPol Europe.
Povprečna raven zaupanja v demokracijo v Evropi vsa leta ostaja visoka. V zadnjem desetletju se je zaupanje precej zmanjšalo v Grčiji, kjer je finančna kriza najbolj pustošila, in v Italiji, ki sta jo opazno prizadeli tako finančna kot begunska kriza.
EU od finančne krize leta 2008 do danes doživlja številne krize. Ena od posledic je tudi pojav političnih strank, ki so kritične do EU in ki so ponekod tudi zmagale na volitvah. Kljub temu pa stopnja zaupanja v institucije EU v večini držav členic ostaja razmeroma visoka, ne glede na kritično stališče ali retoriko njihovih nacionalnih vlad.
Zanimivi so tudi podatki o najpomembnejših izzivih, ki jih navajajo sodelujoči v raziskavi, tako na posamezni nacionalni ravni kot na ravni Unije.
Slovenci na prvo mesto postavljajo problematiko zdravstva, naraščajočih cen, inflacije in življenjskih stroškov ter stanovanjske problematike. Državljani drugih evropskih držav najbolj izpostavljajo problematiko cen in inflacije, zdravje je na lestvici izzivov bistveno nižje kot pri nas (Slovenija: 41 odstotkov, EU27: 15 odstotkov), kar predstavlja največji razkorak med zaznavanje izzivov Slovenije in vprašanih v drugih državah.
Glede vrstnega reda izzivov na ravni EU so razlike med Slovenijo in drugimi državami manjše. Povsod kot najpomembnejšega navajajo vojno v Ukrajini, priseljevanje in mednarodne razmere. Večji delež vprašanih pa kot veliko težavo Unije navaja okolje in podnebne spremembe v EU27 (15 odstotkov), medtem ko je med Slovenci ta delež desetodstoten.
Tarnamo, a smo na splošno zelo zadovoljni
Kot država članica smo neposredno vpeti v Evropsko unijo, ki na različne načine vpliva na naše življenje. Čeprav njenim institucijam ne zaupamo, pa smo po drugi strani Slovenci v raziskavi izrazili visoko stopnjo zadovoljstva z življenjem na splošno.
Da so zadovoljni s svojim življenjem, se je izreklo kar 94 odstotkov sodelujočih v raziskavi, delež pa je najvišji v dvajsetletni zgodovini Slovenije kot članice evropske povezave. Najnižjo stopnjo zadovoljstva je Eurobarometer v Sloveniji zabeležil leta 2013, v času, ko smo se še vedno spopadali s posledicami finančne krize.
Seveda pa se evropska politika ne bi smela uspavati na lovorikah. Da bi ohranili oziroma povečali zaupanje v povezavo, bi morala biti njihova jasna naloga seznanjanje državljanov s prednostmi, ki jih ima EU.
Ena od institucij, ki ima tudi to nalogo, je Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji.
Točke Europe Direct na lokalni ravni
Nekaj prednosti Evropske unije je izpostavila vodja Predstavništva Jerneja Jug Jerše: "EU ni le abstrakten pojem, ampak partner, ki izboljšuje vsakdanje življenje ljudi, podpira ambicije podjetij ter odločilno prispeva k varnosti in miru na naši celini. To dejstvo želimo ljudem predstaviti čim bolj nazorno, prek različnih dogodkov in posvetovanj, v zadnjem času pa tudi z vse bolj tesnim sodelovanjem z lokalnimi oblastmi."
"Prednosti članstva v EU so postale samoumevne, zato jih je treba vedno znova izpostavljati," poudarja vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše.
Evropska komisija je lokalno prisotna prek točk Europe Direct, ki v sedmih slovenskih krajih povezujejo državljane z EU. "Skupaj z občinami in civilno družbo predstavljamo projekte, ki izboljšujejo lokalne storitve in odpirajo nova delovna mesta," dodaja Jug Jerše.
Konkretne koristi EU?
Državljani članic EU si pogosto ne predstavljajo konkretnih koristi, ki jih Unija prinaša. "Evropska unija ima na voljo 800 milijard evrov vreden sklad za okrevanje in odpornost, NextGenerationEU. Sklad tudi v Sloveniji podpira projekte, ki naslavljajo ključne izzive in skrbi prebivalcev Slovenije. EU sofinancira izgradnjo zdravstvene infrastrukture, dostopnih stanovanj in trajnostnih prometnih povezav. Ti projekti imajo neposreden učinek na življenje ljudi, na njihovo zdravje, domove in mobilnost," našteva Jug Jerše.
Med koristmi, do katerih smo po vstopu v povezavo dobili dostop in ki nam lajšajo vsakodnevno življenje, so tudi mednarodne izmenjave v okviru programa Erasmus. V okviru tega programa je po podatkih Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) v zadnjih 20 letih v tujino na izmenjavo odšlo več kot devet tisoč učencev, več kot 30 tisoč dijakov, več kot 46 tisoč študentov in več kot 19 tisoč izobraževalcev oziroma osebja.
Kot država članica imamo na voljo brezplačno gostovanje v mobilnih omrežjih po EU, enotne polnilnike za elektronske naprave in drugo. "Vse te prednosti so postale samoumevne, zato jih je treba vedno znova izpostavljati," poudarja vodja predstavništva.
Kako lahko sodelujejo "navadni smrtniki"?
Med ljudmi je zakoreninjeno mnenje, da nimajo nobenega neposrednega vpliva na delovanje EU, katere institucije se bohotijo tam daleč v Bruslju, Strasbourgu in Luksemburgu, in v katere vsakih pet let pošljemo približno deseterico odlično plačanih poslancev.
Vendarle pa obstaja način, kako neposredno vplivati na oblikovanje politik EU, pojasnjuje Jug Jerše. Eden od takšnih je evropska državljanska pobuda in posvetovanja, kot je bila Konferenca o prihodnosti Evrope, s katerimi so poskušali okrepiti zaupanje in občutek pripadnosti evropskemu projektu.
Konferenca je potekala v obliki večjezične digitalne platforme, prek katere je lahko vsak Evropejec prispeval svoje zamisli, ter v obliki nacionalnih in evropskih državljanskih forumov.
"NextGenerationEU Sloveniji omogoča modernizacijo in trajnostno prihodnost. Zeleni in digitalni prehod sta ključna izziva za gospodarstvo. Dosegli ju bomo skupaj, da izboljšamo življenje vseh državljanov."
