Torek, 16. 3. 2021, 14.54
3 leta, 7 mesecev
EMA: Koristi cepiva AstraZenece večje od stranskih učinkov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
10
Evropska agencija za zdravila (EMA) je še vedno prepričana, da so koristi cepljenja s cepivom AstraZenece večja od tveganj za stranske učinke, je danes sporočila njena izvršna direktorica Emer Cooke. Odbor za varnost te agencije sicer še proučuje primere krvnih strdkov po cepljenju z omenjenim cepivom. Končna odločitev bo predvidoma znana v četrtek, je dejala.
-
15:53
v Avstriji brez smrti
V Avstriji doslej niso zabeležili smrtnega primera, ki bi ga povezali s cepljenjem proti novemu koronavirusu, je razvidno iz tedenskega poročila avstrijskega urada za varnost v zdravstvu (BASG). Potem ko je več držav prekinilo cepljenje s cepivom AstraZenece, je danes avstrijski zdravstveni minister Rudolf Anschober zagotovil, da se ne bodo pridružili temu seznamu.
V Avstriji je doslej umrlo 48 ljudi, ki so bili nedavno cepljeni proti novemu koronavirusu, od tega je 46 ljudi prejelo cepivo Pfizerja, po eden pa Moderne in AstraZenece. Pri osmih primerih še proučujejo natančne vzroke, pri večini drugih pa so bili ali cepljeni med inkubacijsko dobo po okužbi s sars-cov-2, ki je bil nato vzrok smrti, ali pa so imeli predhodna huda obolenja, ki so bila najverjetneje vzrok smrti, povzema poročilo urada avstrijska tiskovna agencija APA.
O stranskih učinkih v poročilu poudarjajo, da je moralo 112 cepljenih oseb na zdravljenje v bolnišnico, od tega je 66 oseb prejelo cepivo Pfizerja, 41 cepivo AstraZenece in pet cepivo Moderne. Vsi so že ozdravljeni. Do priprave poročila je bilo elektronsko vnesenih več kot 981 tisoč cepljenj.
Več držav je v zadnjih dneh začasno prekinilo cepljenje z AstraZeneco, potem ko so se pojavila ugibanja, da bi bili lahko s cepivom povezani krvni strdki. Avstrijski minister za zdravje pa je danes zagotovil, da bodo za zdaj nadaljevali cepljenje z omenjenim cepivom in ga morebiti zaustavili v četrtek po odločitvi Evropske agencije za zdravila.
V Avstriji je sicer burna razprava o zamujenih priložnostih pri nabavi cepiv proti novemu koronavirusu. Potem ko naj bi zamudili priložnost za naročilo dodatnih 100 tisoč odmerkov Pfizerjevega cepiva, so danes mediji poročali, da bi lahko država naročila tudi dodatne odmerke cepiva ameriškega proizvajalca Johnson & Johnson. Avstrija bi lahko v okviru dogovora Evropske unije naročila 3,9 milijona odmerkov, zagotovila pa si jih je le 2,5 milijona.
Ministrstvo za zdravje je potrdilo poročanje medijev, za APA pa je pojasnilo, da so odločitev sprejeli jeseni, ko so poskušali zagotoviti čim bolj raznoliko dobavo cepiv, ki so bila takrat še v razvojni fazi.
V Avstriji so sicer v zadnjem dnevu potrdili 2.521 novih okužb, kar je 110 okužb več kot pred enim tednom. Umrlo je še 33 ljudi. Na 100 tisoč prebivalcev je covid-19 v Avstriji terjal 100,3 življenja. V bolnišnicah se zdravi 1.844 ljudi, od tega 383 na intenzivni negi.
Več upanja na boljšo prihodnost zbujajo tudi rezultati nove študije prisotnosti protiteles, te so namreč potrdili tudi 11 mesecev po okužbi. V Avstriji naj bi bila čredna imunost trenutno pri več kot 25 odstotkih, je menil profesor Dennis Ladage, ki je vodil študijo.
V okviru študije so vključili 824 oziroma 58,7 odstotka stalnih prebivalcev kraja Weissenkirchen v Spodnji Avstriji in 463 drugih prebivalcev te dežele, ki so preboleli bolezen covid-19. Menili so, da je bilo od 25 do 29 prebivalcev omenjenega kraja v stiku z okužbo. Pri 76 odstotkih prebivalcev, ki so bili do junija lani pozitivni na sars-cov-2, pa je imelo 11 mesecev po okužbi še protitelesa. Večina tistih brez protiteles je imela blažji potek bolezni oziroma brez simptomov, poroča časnik Kronen Zeitung.
Glede na ugotovitve v okviru študije ocenjujejo, da ima v Avstriji 18 odstotkov prebivalcev razvito zadostno število protiteles, skupaj s številom cepljenih ocenjujejo, da jih je imunih več kot 25 odstotkov prebivalcev, poroča STA.
"Še vedno smo prepričani, da koristi cepiva AstraZenece pri preprečevanju bolezni covid-19 s povezanimi tveganji za hospitalizacijo in smrt pretehtajo tveganje teh stranskih učinkov," je izvršna direktorica EMA Emer Cooke povedala na današnji novinarski konferenci o krvnih strdkih po cepljenju z AstraZenecinim cepivom. "Trenutno ni nobenih znakov, da je te dogodke povzročilo cepljenje," je zagotovila.
"Takšne razmere niso nepričakovane. Pri cepljenju več milijonov ljudi je mogoče pričakovati, da se pojavijo tudi takšni stranski učinki. Naša naloga pa je ugotoviti, ali gre pri tem za naključje ali resnični stranski učinek cepiva," je pojasnila.
Dokončna odločitev bo verjetno znana v četrtek
Danes se sicer sestaja odbor za varnost evropske agencije za zdravila (PRAC), v katerem so strokovnjaki iz vseh 27 članic EU in še drugi strokovnjaki, je povedala. Pred dokončno odločitvijo, ki bo predvidoma znana v četrtek, je treba bo besedah Cookove opraviti podrobno analizo primerov krvnih strdkov.
Strokovnjak agencije Peter Arlett je pojasnil, da med drugim proučujejo rezultate kliničnih preizkusov, epidemiološke podatke, tudi o pojavu krvnih strdkov, pa tudi delež cepljenih v posameznih državah. Na podlagi vseh podatkov bodo lahko ocenili, ali gre za naključne dogodke ali so povezani s cepljenjem, je povedal. Ta ocena pa bo znana v četrtek.
Cookova ni želela ugibati o sklepih odbora in odločitvah, ki bi jih lahko na podlagi tega sprejela EMA. "Možnosti je ogromno," je poudarila. "Naša prednostna naloga je, da je uporaba cepiva med evropskim prebivalstvom varna," je dejala. Če bodo menili, da obstaja težava, ki je ni mogoče rešiti, bodo ustrezno ukrepali, je zagotovila.
Izvršna direktorica agencije je pojasnila, da proučujejo "neželene učinke" vseh cepiv, ki so trenutno v uporabi v EU, vendar pa se trenutno osredotočajo na cepivo britansko-švedskega podjetja, ker so dogodki v Evropi povezani z njim. Podatke o neželenih učinkih so preverili tudi za druga cepiva v uporabi in zdi se, da iz sveta prihajajo podobne številke. "Vendar pa mora to oceniti naš varnostni odbor," je dejala.
Analizo AstraZenecinega cepiva opravljajo, potem ko je več članic EU, med drugim Nemčija, Francija, Italija, Španija, pa tudi Slovenija, prekinilo cepljenje z njim. Za to so se odločile, potem ko so se pri več bolnikih v EU po cepljenju s tem cepivom pojavili krvni strdki. Ti se sicer v populaciji pojavljajo pogosteje kot pri cepljenih s cepivom AstraZenece, piše STA.
Krvni strdek (tromb) v žilah nastane, kadar pride do motnje procesa strjevanja krvi. Strdek ovira ali povsem preprečuje pretok krvi po žilah. Stanje, ko v žili nastane strdek, se imenuje tromboza. Ločimo med arterijsko in vensko trombozo. Dejavnikov tveganja za nastanek tromboze je več, stanje je lahko za bolnika tudi usodno.
Strjevanje krvi je zelo natančno reguliran proces, saj v telesu običajno vlada ravnovesje med mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in mehanizmi, ki ga zavirajo. Če je ta mehanizem kakorkoli moten, lahko nastane krvni strdek: zaradi aktivacije sistema za strjevanje krvi, zaradi upočasnjenega toka krvi ali zaradi okvare žilne stene.
Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčni infarkt in možganska kap. Med dejavnike tveganja za njun nastanek spadajo kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, povišan holesterol in drugi. Pri venski trombozi so dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, sedeč način življenja, zdravljenje v bolnišnici, pri ženskah med drugim tudi jemanje kontracepcijskih tablet. Najpogosteje strdek nastane v venah spodnjih okončin in v medenici. Če krvni strdek zamaši vene pljuč, nastane pljučna embolija. Bolniki z vensko trombozo so povprečno mlajši od bolnikov z arterijsko trombozo.
Po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović je pogostnost hudih strdkov tri na tisoč ljudi na leto. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je bilo v Sloveniji v obdobju 2015–2019 na leto samo zaradi pljučne embolije hospitaliziranih med 912 in 986 ljudi. Med hospitaliziranimi je bilo več žensk kot moških. (STA)
10