Torek, 16. 3. 2021, 14.54
3 leta, 7 mesecev
EMA: Koristi cepiva AstraZenece večje od stranskih učinkov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
10
Evropska agencija za zdravila (EMA) je še vedno prepričana, da so koristi cepljenja s cepivom AstraZenece večja od tveganj za stranske učinke, je danes sporočila njena izvršna direktorica Emer Cooke. Odbor za varnost te agencije sicer še proučuje primere krvnih strdkov po cepljenju z omenjenim cepivom. Končna odločitev bo predvidoma znana v četrtek, je dejala.
"Še vedno smo prepričani, da koristi cepiva AstraZenece pri preprečevanju bolezni covid-19 s povezanimi tveganji za hospitalizacijo in smrt pretehtajo tveganje teh stranskih učinkov," je izvršna direktorica EMA Emer Cooke povedala na današnji novinarski konferenci o krvnih strdkih po cepljenju z AstraZenecinim cepivom. "Trenutno ni nobenih znakov, da je te dogodke povzročilo cepljenje," je zagotovila.
"Takšne razmere niso nepričakovane. Pri cepljenju več milijonov ljudi je mogoče pričakovati, da se pojavijo tudi takšni stranski učinki. Naša naloga pa je ugotoviti, ali gre pri tem za naključje ali resnični stranski učinek cepiva," je pojasnila.
Dokončna odločitev bo verjetno znana v četrtek
Danes se sicer sestaja odbor za varnost evropske agencije za zdravila (PRAC), v katerem so strokovnjaki iz vseh 27 članic EU in še drugi strokovnjaki, je povedala. Pred dokončno odločitvijo, ki bo predvidoma znana v četrtek, je treba bo besedah Cookove opraviti podrobno analizo primerov krvnih strdkov.
Strokovnjak agencije Peter Arlett je pojasnil, da med drugim proučujejo rezultate kliničnih preizkusov, epidemiološke podatke, tudi o pojavu krvnih strdkov, pa tudi delež cepljenih v posameznih državah. Na podlagi vseh podatkov bodo lahko ocenili, ali gre za naključne dogodke ali so povezani s cepljenjem, je povedal. Ta ocena pa bo znana v četrtek.
Cookova ni želela ugibati o sklepih odbora in odločitvah, ki bi jih lahko na podlagi tega sprejela EMA. "Možnosti je ogromno," je poudarila. "Naša prednostna naloga je, da je uporaba cepiva med evropskim prebivalstvom varna," je dejala. Če bodo menili, da obstaja težava, ki je ni mogoče rešiti, bodo ustrezno ukrepali, je zagotovila.
Izvršna direktorica agencije je pojasnila, da proučujejo "neželene učinke" vseh cepiv, ki so trenutno v uporabi v EU, vendar pa se trenutno osredotočajo na cepivo britansko-švedskega podjetja, ker so dogodki v Evropi povezani z njim. Podatke o neželenih učinkih so preverili tudi za druga cepiva v uporabi in zdi se, da iz sveta prihajajo podobne številke. "Vendar pa mora to oceniti naš varnostni odbor," je dejala.
Analizo AstraZenecinega cepiva opravljajo, potem ko je več članic EU, med drugim Nemčija, Francija, Italija, Španija, pa tudi Slovenija, prekinilo cepljenje z njim. Za to so se odločile, potem ko so se pri več bolnikih v EU po cepljenju s tem cepivom pojavili krvni strdki. Ti se sicer v populaciji pojavljajo pogosteje kot pri cepljenih s cepivom AstraZenece, piše STA.
Krvni strdek (tromb) v žilah nastane, kadar pride do motnje procesa strjevanja krvi. Strdek ovira ali povsem preprečuje pretok krvi po žilah. Stanje, ko v žili nastane strdek, se imenuje tromboza. Ločimo med arterijsko in vensko trombozo. Dejavnikov tveganja za nastanek tromboze je več, stanje je lahko za bolnika tudi usodno.
Strjevanje krvi je zelo natančno reguliran proces, saj v telesu običajno vlada ravnovesje med mehanizmi, ki strjevanje krvi spodbujajo, in mehanizmi, ki ga zavirajo. Če je ta mehanizem kakorkoli moten, lahko nastane krvni strdek: zaradi aktivacije sistema za strjevanje krvi, zaradi upočasnjenega toka krvi ali zaradi okvare žilne stene.
Najbolj znani obliki arterijske tromboze sta srčni infarkt in možganska kap. Med dejavnike tveganja za njun nastanek spadajo kajenje, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost, povišan holesterol in drugi. Pri venski trombozi so dejavniki tveganja poškodbe, operativni posegi, sedeč način življenja, zdravljenje v bolnišnici, pri ženskah med drugim tudi jemanje kontracepcijskih tablet. Najpogosteje strdek nastane v venah spodnjih okončin in v medenici. Če krvni strdek zamaši vene pljuč, nastane pljučna embolija. Bolniki z vensko trombozo so povprečno mlajši od bolnikov z arterijsko trombozo.
Po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović je pogostnost hudih strdkov tri na tisoč ljudi na leto. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da je bilo v Sloveniji v obdobju 2015–2019 na leto samo zaradi pljučne embolije hospitaliziranih med 912 in 986 ljudi. Med hospitaliziranimi je bilo več žensk kot moških. (STA)
10