Sreda, 16. 11. 2022, 6.27
1 leto, 5 mesecev
266. DAN RUSKEGA NAPADA NA UKRAJINO
Še ena nepojasnjena smrt? V pisarni našli mrtvega ruskega polkovnika.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
185
266. dan vojne v Ukrajini. V sumljivih okoliščinah so na elitni vojaški šoli v Vladivostoku našli mrtvetga ruskega polkovnika Vadima Bojka. Varnostna služba Ukrajine (SBU) je v Hersonu prijela nekaj domnevnih kolaborantov, fotografije teh pa so se pojavile tudi na spletu. Trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za državo in njene državljane, je med drugim danes po seji sveta za nacionalno varnost v Varšavi dejal poljski predsednik Andrzej Duda. Ukrajinske oblasti so danes zahtevale takojšen dostop do kraja na Poljskem, kjer je v torek padla raketa in terjala dve smrtni žrtvi. "Zgodilo se je to, da se je naša zračna obramba odzvala na zračni napad," je danes povedal Jurij Ihnat, tiskovni predstavnik ukrajinskih letalskih sil.
21.37 Še ena nepojasnjena smrt? V pisarni našli mrtvega ruskega polkovnika.
20.34 V Hersonu zajeli domnevne kolaborante
19.48 Rusija zdrsnila v recesijo
19.17 Zelenski vztraja, da je na Poljsko padla ruska raketa
18.02 Ukrajinski obrambni minister: Na bojišču se pripravljamo na zimo
17.12 Poljski predsednik: Trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za državo in njene državljane
16.08 Ameriški uradnik: Ukrajinska vojska je dejala, da je takrat ciljala na rusko raketo
15.46 Ukrajina zahteva takojšen dostop do kraja incidenta na Poljskem
14.55 Ukrajinsko letalstvo: Vse, kar se je zgodilo, je posledica vojne
13.12 Stoltenberg: Ni znakov, da bi šlo za nameren napad na Poljsko
12.46 Duda: Padla raketa zelo verjetno del ukrajinske zračne obrambe
12.40 Juvanova: Padec raket ni bilo namerno dejanje bodisi Rusije bodisi Ukrajine
12.36 Biden kongres prosi za dodatnih 37 milijard dolarjev za Ukrajino
11.35 Švedska bo Ukrajini namenila dodatno vojaško in humanitarno pomoč
11.22 Rusija trdi, da je na Poljsko priletela raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe
10.58 Medvedjev: Zahod se približuje svetovni vojni
10.42 Napadeno skladišče goriva v Rusiji
10.31 Znova alarm zaradi nevarnosti zračnih napadov
10.28 K previdnosti poziva vse več držav
10.02 Oglasile so se sirene za zračni napad
9.56 Erdogan verjame v nadaljevanje izvoza žita čez Črno morje
8.16 Britanski obveščevalci: Ukrajinski natančni napadi presekali rusko oskrbovalno pot
8.00 V odzivih na eksplozijo pozivi k previdnosti
6.22 Biden: Malo verjetno, da je bila raketa izstreljena iz Rusije
6.10 Duda: Poljska nima nedvoumnih dokazov o tem, kdo je izstrelil raketo
6.08 Po eksploziji na poljski meji več izrednih sestankov
6.03 Eksplozijo na Poljskem povzročil izstrelek ruske izdelave
21.37 Še ena nepojasnjena smrt? V pisarni našli mrtvega ruskega polkovnika.
V sumljivih okoliščinah so na elitni vojaški šoli v Vladivostoku našli mrtvetga ruskega polkovnika Vadima Bojka. Sodeloval je pri izvedbi mobilizacije. Poročila naj bi za vzrok smrti navedle samomor, a nekatere priče trdijo, da so slišale pet strelov, ob truplu pa naj bi policija našla tudi več nabojev in štiri pištole Makarov, poroča portal Zona.media.
⚡️He died under mysterious circumstances, ...shot himself five times in the chest... Vadim Boyko, a Russian recruitment officer who was reportedly a confidant of Vladimir Putin and was involved in organising the military mobilisation.
— Dénes Törteli 🇪🇺🇭🇺🇺🇦 (@DenesTorteli) November 16, 2022
➡️https://t.co/em0oIis2xo
🇭🇺❤️🇺🇦👇🏻 pic.twitter.com/zTWyCzoa0L
Prav tako so si preiskovalci in novinarji iz okrožja postavili vprašanje, kako se je lahko polkovnik kar petkrat ustrelil v prsi. Policija pa prav tako ni našla nikakršnega poslovilnega pisma, poroča medijska hiša Baza.
Ne gre za prvi primer smrti visokih ruskih uradnikov, ki so umrli v skrivnostnih okoliščinah od začetka vojne v Ukrajini. Poleg 44-letnega Bojka, sicer očeta dveh otrok, so pretekli mesec v kraju blizu Vladivostoka na jugovzhodu Rusije našli truplo podpolkovnika Romana Malika, ki je bil zadolžen za vpoklic rezervistov v svojem okrožju.
20.34 V Hersonu zajeli domnevne kolaborante
Varnostna služba Ukrajine (SBU) je v Hersonu prijela nekaj "kolaborantov". Mnogi med njimi naj sodelovali z Rusi, potem ko so ruske sile marca ob začetku vojne zasedle Herson, nekateri drugi pa so v zadnjih tednih tudi pobegnili iz mesta. Domnevne kolaborante so prijele ukrajinske enote, kaj pa so naredili z njimi, za zdaj še ni jasno.
"Freedom and democracy" arrived in Kherson...
— AZ 🛰🌏🌍🌎 (@AZgeopolitics) November 16, 2022
SBU(Security Service of Ukraine) rounded up some more "collaborators" in Kherson.
Nobody knows what hapenend to them,probably dead pic.twitter.com/iKxfqqecsr
19.48 Rusija zdrsnila v recesijo
Rusko gospodarstvo je zdrsnilo v recesijo. Bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju skrčil za štiri odstotke, je v prvi oceni gibanja gospodarske dejavnosti zapisal ruski statistični urad Rosstat. Za okoli štiri odstotke se je gospodarstvo skrčilo tudi v drugem trimesečju.
Krčenje ruskega gospodarstva v tretjem četrtletju je bilo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP manjše od napovedi analitikov. Ti so ocenjevali, da bo padec 4,5-odstoten.
Največji padec, 22,6-odstotnega, so zabeležili v veleprodaji, trgovina na drobno pa se je skrčila za 9,1 odstotka. Na drugi se je gradbeništvo okrepilo za 6,7 odstotka, v kmetijskem sektorju pa so zabeležili 6,2-odstotno rast.
Rusko gospodarstvo je v prvih mesecih leta beležilo 3,5-odstotno gospodarsko rast, po napadu na Ukrajino pa so številne zahodne države proti Rusiji uvedle gospodarske sankcije.
Ruska centralna banka je 8. novembra napovedala, da se bo ruski BDP letos skrčil za 3,5 odstotka. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka pa Rusiji napovedujeta 3,4- oz. 4,5-odstotno krčenje gospodarstva.
19.17 Zelenski vztraja, da je na Poljsko padla ruska raketa
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vztraja, da je bila raketa, ki je v torek padla na ozemlje Poljske, ruska, poročajo tuje tiskovne agencije. Rusko zunanje ministrstvo pa po poročanju ruske tiskovne agencije Tass trdi, da Ukrajina skuša z očitki na račun Moskve izkoristiti vsako priložnost za utrditev zahodne podpore Kijevu.
"Sploh ne dvomim, da to ni bila naša raketa," je v govoru, ki ga je prenašala televizija, poudaril Zelenski. "Glede na naše vojaške podatke sem prepričan, da je bila ruska," je dodal. Ob tem je poudaril, da je nujno, da Ukrajina sodeluje v preiskavi incidenta, ker Kijev še ni videl dokazov, da gre za ukrajinsko raketo.
Zelenski je že v torek za izstrelitev rakete na poljsko vas ob meji z Ukrajino, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi, obtožil Rusijo. Rusko obrambno ministrstvo je krivdo kategorično zanikalo in vse obtožbe zavrnilo kot provokacije.
Moskva zatrjuje, da je šlo za raketo ukrajinske protizračne obrambe, kar med drugim kažejo tudi dosedanji izsledki zveze Nato in Poljske. Nato po besedah generalnega sekretarja zavezništva Jensa Stoltenberga sicer meni, da Ukrajina ni kriva za incident na Poljskem, saj ima pravico do samoobrambe, ampak končno odgovornost zaradi vojne v Ukrajini nosi Rusija.
18.02 Ukrajinski obrambni minister: Na bojišču se pripravljamo na zimo
Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je tvitnil, da Kijev z mednarodnimi zavezniki sodeluje pri integriranem sistemu zračne obrambe, poroča Reuters. Toda Reznikov več v tvitu, objavljenem po tem, ko so ruske rakete padle na poljsko vas, ni pojasnil.
"Zaščita ukrajinskega neba bo prednostna naloga na načrtovanem srečanju z zavezniki v Nemčiji. Skupaj z zavezniki delamo na integriranem sistemu zračne obrambe. Pripravljamo se na zimo na bojišču," je Reznikov zapisal na Twitterju.
Protecting the 🇺🇦 sky is our priority #1 and topic #1 at #Ramstein 7.
— Oleksii Reznikov (@oleksiireznikov) November 16, 2022
Together with our partners we’re working on an integrated & echeloned air defense system.
We are preparing for winter on the battlefield.
Thank you @SecDef for leading the international coalition against evil. pic.twitter.com/tqX5E6jhNX
17.12 Poljski predsednik: Trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za državo in njene državljane
Trenutno ni nobene neposredne nevarnosti za državo in njene državljane, je danes po seji sveta za nacionalno varnost v Varšavi dejal poljski predsednik Andrzej Duda. S tem se je odzval na torkov incident, ko je na Poljsko priletela raketa in terjala dve smrtni žrtvi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Raketa, ki je v torek zvečer padla na skladišče z žitom na vzhodu Poljske in ubila dva človeka, je bila zelo verjetno del ukrajinske zračne obrambe, je ocenil poljski predsednik in hkrati zatrdil, da trenutno ni nobenih znakov, da bi se takšen incident lahko ponovil. Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki pa je medtem že dejal, da ni nobene potrebe po sprožitvi 4. člena Severnoatlantske pogodbe.
Kijev je namreč nemudoma po incidentu v torek zvečer s prstom pokazal na Moskvo, Poljska pa je razglasila povečano pripravljenost dela oboroženih sil. Svetovni voditelji so se sprva odzvali zadržano in pozivali k preiskavi. Kasneje pa so mnogi dejali, da je incident verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe, izstreljena za obrambo ukrajinskega ozemlja pred napadi ruskih manevrirnih raket.
To sicer trdijo tudi ruske oblasti, ki so danes sporočile, da so na objavljenih fotografijah s kraja eksplozije na Poljskem vidni fragmenti rakete ukrajinskega sistema zračne obrambe S-300.
16.08 Ameriški uradnik: Ukrajinska vojska je dejala, da je takrat ciljala na rusko raketo
Tiskovni predstavnik Pentagona je CNN opozoril na sinočnje komentarje ameriškega predsednika Joeja Bidna: "Glede na pot je malo verjetno, da je bil izstreljen iz Rusije. Ampak bomo videli. Bomo videli."
Ukrajinska vojska je sporočila ZDA in zaveznikom, da je poskušala prestreči rusko raketo v času in na lokaciji napada na Poljsko, je za CNN povedal ameriški uradnik.
Ni še jasno, ali je ta protiletalska raketa ista raketa, ki je zadela Poljsko, saj so to za zdaj edine trenutno znane informacije po ameriški oceni napada.
15.46 Ukrajina zahteva takojšen dostop do kraja incidenta na Poljskem
Ukrajinske oblasti so danes zahtevale takojšen dostop do kraja na Poljskem, kjer je v torek padla raketa in terjala dve smrtni žrtvi. Zahteva oblasti prihaja kmalu po tem, ko je generalni sekretar zveze Nato opozoril, da je po prvih ugotovitvah eksplozijo verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe.
"Ukrajina zahteva takojšen dostop do kraja incidenta," je na Twitterju zapisal sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Oleksij Danilov. Obenem je zaprosil, da bi predstavniki ukrajinske mejne službe in obrambnega ministrstva sodelovali pri skupni preiskavi dogodkov.
Poudaril je, da je Kijev pripravljen posredovati dokaze za svoje trditve, da je za incident odgovorna Rusija. Prav tako pa od zaveznikov pričakuje dodatne informacije, na podlagi katerih bo mogoče sklepati, da je dejansko šlo za raketo ukrajinskega sistema zračne obrambe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ukrajina je sicer nemudoma po padcu rakete krivdo pripisala Moskvi, vendar so številni zahodni voditelji dejali, da je incident verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe, izstreljena za obrambo ukrajinskega ozemlja pred napadi ruskih manevrirnih raket.
To trdijo tudi ruske oblasti, ki so danes sporočile, da so na objavljenih fotografijah s kraja eksplozije na Poljskem vidni fragmenti rakete ukrajinskega sistema zračne obrambe S-300.
14.55 Ukrajinsko letalstvo: Vse, kar se je zgodilo, je posledica vojne
Kot so sporočile ukrajinske zračne sile, bodo naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi pomagale pri preiskavi raketne nesreče na Poljskem blizu meje z Ukrajino, v kateri sta umrli dve osebi.
"Zgodilo se je to, da se je naša zračna obramba odzvala na zračni napad," je danes povedal Jurij Ihnat, tiskovni predstavnik ukrajinskih letalskih sil, in dodal: "Vse, kar se je zgodilo po tem - ali je šlo za rusko raketo ali za ostanke obeh raketi, ki sta padli na tla - je treba ugotoviti na kraju samem. In to se zdaj dogaja."
"Vse, kar se je dogajalo včeraj, je očitno posledica vojne," je dejal Ihnat in dodal: "Pomembno je doseči pravno presojo. Postopek poteka, strokovnjaki preiskujejo. Pomembno je ugotoviti, kakšni so ostanki rakete na mestu, to ne bi smelo biti pretežko."
13.12 Stoltenberg: Ni znakov, da bi šlo za nameren napad na Poljsko
Nobenih znakov ni, da bi šlo pri torkovem incidentu na Poljskem ob meji z Ukrajino za nameren napad ali da Rusija pripravlja napad na katero od članic zveze Nato, je danes v Bruslju poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Po prvih ugotovitvah bi lahko bila vzrok za eksplozijo ukrajinska protiletalska raketa, je dejal.
"Preiskava tega incidenta je v teku in počakati moramo na njen izid. Vendar za zdaj nimamo nobenih znakov, da je bil to rezultat namernega napada. Naša predhodna analiza kaže, da je incident verjetno povzročila raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe, izstreljena za obrambo ukrajinskega ozemlja pred napadi ruskih manevrirnih raket," je dejal Stoltenberg.
"Vendar naj pojasnim, da za to ni kriva Ukrajina. Največjo odgovornost nosi Rusija, ki nadaljuje svojo nezakonito vojno proti Ukrajini," je nadaljeval. Pri tem je poudaril, da bodo še naprej podpirali Ukrajino in njeno pravico do samoobrambe, ter ponovno pozval Rusijo, naj konča vojno.
"Danes bo potekal tudi sestanek kontaktne skupine za Ukrajino, na katerem bodo usklajevali nadaljnjo podporo Ukrajini. Glavno težišče pomoči v zadnjih mesecih je bila zračna obramba, Švedska pa je pred kratkim napovedala tudi dodatno podporo Ukrajini," je dodal po srečanju veleposlanikov držav članic zveze Nato na sedežu organizacije v Bruslju.
12.46 Duda: Padla raketa zelo verjetno del ukrajinske zračne obrambe
Raketa, ki je v torek zvečer padla na skladišče z žitom na vzhodu Poljske in ubila dva človeka, je bila zelo verjetno del ukrajinske zračne obrambe, je danes v Varšavi dejal poljski predsednik Andrzej Duda.
"Absolutno nič ne kaže na to, da bi šlo za namerni napad na Poljsko," je zatrdil po poročanju tujih tiskovnih agencij. "Zelo verjetno je bila to raketa, uporabljena v protiraketnem sistemu, kar pomeni, da so jo uporabile ukrajinske obrambne sile," je dejal.
12.40 Juvanova: Padec raket ni bilo namerno dejanje bodisi Rusije bodisi Ukrajine
Incident na Poljskem, kjer je v torek padla raketa in zahtevala dve smrtni žrtvi, ni bilo namerno dejanje bodisi Rusije bodisi Ukrajine, je v pogovoru za STA povedala predstojnica katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Jelena Juvan. Prepričana je tudi, da incident ne bo bistveno vplival na samo dogajanje v Ukrajini.
"Res je, da so v torek potekali izjemno siloviti ruski raketni napadi tudi v bližini ukrajinsko-poljske meje, a za zdaj ostaja nejasno, ali je na Poljsko priletela ruska raketa ali raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe," je poudarila Juvanova in pojasnila, da je zaradi bližine ruskega napada popolnoma običajno, da so v okolico prileteli ostanki rakete.
Ruska stran se je po njenih besedah na incident odzvala popolnoma pričakovano, ko je zanikala, da bi na ozemlje Poljske padle ruske rakete. Po drugi strani pa Juvanova meni, da tudi ZDA in zahodne zaveznice mirijo svojo retoriko in se odzivajo zadržano.
"Prvotno so prihajala obvestila, da je šlo za napad ruskih raket, potem je sledilo poročanje, da gre za rakete, ki so zašle s poti, in ne nazadnje so ameriške oblasti izjavile, da bi lahko šlo za ostanke ukrajinskih raket," je dodala. Hkrati je spomnila, da ima ukrajinska vojska veliko orožja sovjetske izdelave, tako da preden se sprejmejo nadaljnji ukrepi, meni, da bi bilo treba najprej s stoodstotno gotovostjo vedeti, kaj se je sploh zgodilo.
"Incident ne bo imel večjih posledic v smislu, da bi se zveza Nato vključila v vojno, in tudi ne bo imel posledic na samo dogajanje v Ukrajini," meni Jelena Juvan.
Pri tem je opozorila, da je treba ločiti med tem, ali je šlo za nameren napad na Poljsko ali le za stransko posledico napada, ki je bil usmerjen drugam. "Če bi Rusija imela dejansko namen napasti cilje na poljskem ozemlju, bi to bilo storjeno veliko bolj usklajeno in ne bi govorili le o ostankih nekih raket," je dejala.
"Če pa bi se potrdilo, da je šlo za nameren napad ukrajinske strani na Poljsko, potem bi to lahko razumeli kot provokacijo, da se izzove odločnejši odgovor Zahoda oz. zveze Nato zoper Rusijo," je dodala.
"Incident ne bo imel večjih posledic v smislu, da bi se zveza Nato vključila v vojno, in tudi ne bo imel posledic na samo dogajanje v Ukrajini," je dejala in poudarila, da lahko morebitno uporabo 5. člena Washingtonske pogodbe za zdaj izključimo.
Nato tako verjetno ne bo sprožil vojne z Rusijo zaradi raket na Poljskem, za katere se še ne ve, od kod so prišle. "Vse, kar lahko Nato zdaj stori, je, da obsodi incident, pozove k pogajanjem in dodatno okrepi svojo prisotnost na vzhodu," je poudarila in dodala, da temu sicer tragičnemu dogodku ne bi bilo treba pripisovati toliko pozornosti.
12.36 Biden kongres prosi za dodatnih 37 milijard dolarjev za Ukrajino
Administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna je v torek kongres prosila, da potrdi še 37 milijard dolarjev pomoči za Ukrajino, ki se bori proti ruski agresiji.
Biden upa, da bo kongres novo pomoč potrdil še pred januarjem, ko bodo po nedavnih kongresnih volitvah večino v predstavniškem domu imeli republikanci. Vodja poslanske skupine republikancev Kevin McCarthy je že napovedal, da pod njegovim vodstvom ne bo samodejnega potrjevanja pomoči za Ukrajino.
Sveženj pomoči predvideva 21,7 milijarde dolarjev za vojaško opremo in drugo podporo pri obrambi, 14,5 milijarde dolarjev za humanitarno pomoč, vlaganja in krepitev prehranske varnosti, 900 milijonov za zdravstvo in socialne službe v Ukrajini, 626 milijonov dolarjev pa za jedrsko varnost in posodobitev strateških naftnih rezerv.
Ameriški kongres je letos že potrdil za 40 milijard dolarjev pomoči Ukrajini, od katerih so do zdaj porabili že tri četrtine. Poraba teh sredstev je predvidena do konca letošnjega leta. Tokratna pomoč pa naj bi veljala do konca fiskalnega leta, ki bo 30. septembra 2023, poroča ameriška televizija CNN.
11.35 Švedska bo Ukrajini namenila dodatno vojaško in humanitarno pomoč
Švedska vlada je danes sporočila, da bo za spoprijemanje s prihajajočo zimo Ukrajini namenila dodatno vojaško in humanitarno pomoč v vrednosti 346 milijonov evrov.
Po navedbah vlade bo vojaški del pomoči vreden okoli 280 milijonov evrov, humanitarni prispevki za nujno pomoč, popravilo civilne infrastrukture in razminiranje pa skupno 66 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vojaški sveženj pomoči vključuje sistem zračne obrambe s strelivom, pa tudi strelivo za drug sistem zračne obrambe, je povedal obrambni minister Pal Jonson. Iz varnostnih razlogov ni hotel povedati, za katero vrsto sistema zračne obrambe gre. Vojaška pomoč vključuje tudi šotore in zimska oblačila.
Premier Ulf Kristersson je povedal, da je ta deveti sveženj pomoči Ukrajini od začetka ruske agresije največji do zdaj. V osmih svežnjih je finančna podpora Kijevu znašala okoli 110 milijonov evrov, pomagali pa so mu tudi z več tisoč protitankovskimi raketami in drugim orožjem.
11.22 Rusija trdi, da je na Poljsko priletela raketa ukrajinskega sistema zračne obrambe
Ruske oblasti so danes sporočile, da so na objavljenih fotografijah s kraja eksplozije na Poljskem vidni fragmenti rakete ukrajinskega sistema zračne obrambe, in ponovno zanikale, da bi na ozemlje Poljske padle ruske rakete. Prav tako so zanikale, da bi v torek napadle ukrajinsko prestolnico, in zatrdile, da so vse rakete dosegle svoje predvidene cilje.
"Fotografije razbitin, ki jih je objavila Poljska, so ruski vojaški strokovnjaki nedvoumno prepoznali kot ostanke rakete ukrajinskega sistema zračne obrambe S-300," je v izjavi sporočilo rusko obrambno ministrstvo in opozorilo, da je njihova najbližja raketa v torek priletela 35 kilometrov stran od ukrajinsko-poljske meje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Vse uničenje, ki ga je prikazal režim v Kijevu na stanovanjskih območjih ukrajinske prestolnice, je neposredna posledica padca in samouničenja raket ukrajinske protiraketne obrambe," je dodalo ministrstvo.
Ukrajinske oblasti so v torek poročale, da so ruske sile nad Ukrajino izstrelile približno sto raket. V prestolnici Kijev so rakete zadele dve stanovanjski zgradbi in zahtevale najmanj eno smrtno žrtev. Njihova glavna tarča pa so bili objekti kritične infrastrukture, zaradi česar je približno deset milijonov Ukrajincev ostalo brez elektrike.
Hkrati je v torek zvečer raketa padla tudi na vzhod Poljske in ubila dva človeka. Eksplozija na Poljskem je vzbudila skrbi, da to pomeni vstop zveze Nato, katere članica je Poljska, v vojno. Do zdaj so se sicer Bela hiša in zavezniki na incident odzvali previdno.
10.58 Medvedjev: Zahod se približuje svetovni vojni
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal, da je raketni napad na ozemlje Poljske pokazal, da se Zahod približuje svetovni vojni.
"Incident z ukrajinskim domnevnim 'raketnim napadom' na poljsko kmetijo dokazuje le eno: z vodenjem hibridne vojne proti Rusiji se Zahod približuje svetovni vojni," je na Twitterju zapisal Medvedjev.
Medvedjev je bil med letoma 2008 in 2012 ruski predsednik, med letoma 2012 in 2020 pa predsednik vlade.
10.42 Napadeno skladišče goriva v Rusiji
Fotografije na družbenih omrežjih razkrivajo poškodovan naftni rezervoar v Orlovski regiji na jugu Rusije. Eksplozija, ki naj bi bila posledica zračnega napada z dronom, je zjutraj odjeknila približno 170 kilometrov od ukrajinske meje. Od začetka ruskega napada na Ukrajino so bila skladišča goriva in streliva na ruskem jugu že tarče napadov brezpilotnih letal, za kar so ruske oblasti krivile ukrajinsko vojsko.
Today about 3:00 EEST the oil depot caught fire in Russia's Stalnoy Kon, Oryol Oblast, 170 km from Ukraine's border
— Euromaidan Press (@EuromaidanPress) November 16, 2022
The region's governor claimed it occurred due to a drone attackhttps://t.co/SumvfU13W0, https://t.co/PDXAqOPemM, https://t.co/vYh6WHig2D pic.twitter.com/ZyW57WsrvL
"Danes okoli 4. ure zjutraj je domnevno brezpilotno letalo razstrelilo skladišče nafte v kraju Staljnoj Kon," je v aplikaciji za sporočila Telegram sporočil guverner Andrej Kličkov.
Tiskovna agencija RIA je kasneje navajala pomočnika guvernerja, ki je povedal, da je bila poškodovan le plašč naftnega rezervoarja.
10.31 Znova alarm zaradi nevarnosti zračnih napadov
Le dan po obsežnih ruskih raketnih napadih na ukrajinsko elektroenergetsko omrežje se je danes v vseh regijah v državi ponovno sprožil alarm zaradi nevarnosti zračnih napadov, so danes sporočili ukrajinski uradniki.
Ukrajinske oblasti so v torek poročale, da so ruske sile na Ukrajino izstrelile približno sto raket. V prestolnici Kijev so rakete zadele dve stanovanjski zgradbi in zahtevale najmanj eno smrtno žrtev. Njihova glavna tarča so bili objekti kritične infrastrukture, zaradi česar je približno deset milijonov Ukrajincev ostalo brez elektrike.
10.28 K previdnosti poziva vse več držav
Potem ko je na vzhod Poljske padla raketa in v eksploziji ubila dva človeka, vse več držav poziva k previdnosti. Nemški kancler Olaf Scholz je posvaril pred prenagljenimi sklepi in zaključki v zvezi z eksplozijo. Dejal je, da "moramo ostati objektivni", in dodal, da je treba počakati na izide preiskave, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
K umiritvi razmer je pozvala tudi Kitajska. "V trenutnih razmerah morajo vse strani ostati mirne in zadržane, da bi se izognile zaostrovanju razmer," je na novinarski konferenci povedala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Mao Ning.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je prav tako odgovoril na vprašanje o raketi, ki je zadela poljsko ozemlje. "Moram spoštovati izjavo Rusije ... Morda je prišlo do tehnične napake ali česa drugega. Bistveno je, da se najprej opravi preiskava," je dejal.
"Vztrajanje pri kazanju s prstom na Rusijo bi bila provokacija. V tej vojni ni treba iskati še tretje strani. Vsi potrebujemo mir," je po navedbah AFP dodal Erdogan.
10.02 Oglasile so se sirene za zračni napad
Župan mesta Mikolajev je na Telegramu objavil, da so v južnoukrajinski regiji Mikolajev sprožili alarm za zračni napad. Novinar Mark MacKinnon je na Twitterju poročal, da so se sirene za zračni napad oglasile tudi v pristaniškem mestu Odesa.
9.56 Erdogan verjame v nadaljevanje izvoza žita čez Črno morje
Turški predsednik Erdogan je danes izrazil prepričanje, da bo sporazum o izvozu žita čez Črno morje, ki se izteče v soboto, ostal veljaven. Po njegovem mnenju namreč glede tega "ni nobenega problema". Ob tem je napovedal, da se bo po vrnitvi z Balija, kjer se trenutno mudi na vrhu G20, sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
"Menim, da se bo izvajanje sporazuma nadaljevalo. Nobenega problema ni," je na novinarski konferenci na vrhu skupine G20 na indonezijskem Baliju dejal Erdogan in dodal, da pot do miru vodi skozi dialog, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
22. julija sta bila ob posredovanju ZN in Turčije v Istanbulu podpisana dva sporazuma - o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč ter o izvozu ruske hrane in gnojil kljub sankcijam, ki so jih zahodne države pred tem uvedle proti Moskvi.
ZN si prizadevajo za podaljšanje sporazuma o izvozu žita za eno leto, Rusija pa se glede tega še ni izrekla, med drugim zato, ker se po njeni oceni sporazuma o izvozu ruske hrane in gnojil, ki naj bi veljal tri leta, ne spoštuje.
Erdogan je izvoz gnojil in amonijaka označil za pomemben. "Delo se nadaljuje. O tem se bomo pogovorili s Putinom," je zatrdil in napovedal, da so bo z ruskim predsednikom sestal po vrnitvi v domovino.
8.16 Britanski obveščevalci: Ukrajinski natančni napadi presekali rusko oskrbovalno pot
Ukrajinske vojaške enote so uspešno onemogočile Rusiji, da bi oskrbovala svojo vojsko vzdolž reke Dneper, je v svojem zadnjem poročilu obveščevalnih služb navedlo ministrstvo za obrambo Združenega kraljestva. Ministrstvo je sporočilo, da so napadi v bližini jezu Kahovka na reki Dneper vplivali na sposobnost Rusije, da obnovi oskrbo svojih sil.
V poročilu še piše, da so bili uničeni trije razponi cestnega in železniškega mostu na severnem delu jezu, zaradi česar prehod ni mogoč.
8.00 V odzivih na eksplozijo pozivi k previdnosti
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da je absolutno nujno preprečiti eskalacijo vojne v Ukrajini, potem ko je na vzhod Poljske padla raketa in ubila dva človeka. Podobno so se odzvale francoske oblasti, k previdnosti pri odzivu sta pozvala tudi ameriški predsednik Joe Biden in poljski predsednik Duda. V prvih odzivih številni svetovni voditelji pozivajo k previdnosti in umiritvi razmer.
"Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je zelo zaskrbljen zaradi poročil o eksploziji rakete na poljskem ozemlju," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP povedal njegov tiskovni predstavnik Farhan Haq. "Nujno se moramo izogniti zaostrovanju vojne v Ukrajini."
Tudi Francija je danes pozvala k izredni previdnosti pri ugotavljanju izvora rakete na Poljskem in dodala, da ima veliko držav v regiji podobno orožje. "Logično je, da se tega vprašanja lotevamo z največjo mogočo previdnostjo," je dejal predstavnik francoskega predsedstva.
"Če ugotovimo, za katero vrsto rakete je šlo, še ni nujno, da s tem ugotovimo tudi, kdo jo je izstrelil," je dejal francoski uradnik in ob tem opozoril na precejšnje tveganje eskalacije vojne. "To je tema, pri kateri res nočemo narediti napake," je dodal.
Tudi Bela hiša je bila v prvih odzivih previdna in uradno še nikomur ni pripisala krivde za izstrelitev rakete.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je danes pozval svoje rojake, naj ostanejo mirni.
Glede na nekatere navedbe naj bi dejansko šlo za raketo ukrajinske protiraketne obrambe. To je po informacijah nemške tiskovne agencije dpa Biden sam dejal na izrednem srečanju z voditelji Nata in skupine G7.
Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP, ki se po navedbah BBC sklicuje na tri neimenovane ameriške uradnike, gredo v tej smeri tudi prve ugotovitve preiskave, ki kažejo, da so raketo, ki je padla na Poljsko, ukrajinske sile izstrelile v obrambo pred prihajajočo rusko raketo.
6.22 Biden: Malo verjetno, da je bila raketa izstreljena iz Rusije
Ameriški predsednik Biden je po izrednem sestanku voditeljev držav G7 in nekaterih držav zveze Nato na Baliju, kjer poteka vrh skupine G20, dejal, da je malo verjetno, da je bila raketa, ki je na vzhodu Poljske ubila dva človeka, izstreljena iz Rusije.
Uvodne informacije kažejo, da raketa najverjetneje ni bila izstreljena iz Rusije, je dejal Biden in obljubil, da bodo ZDA z zavezniki podpirale Poljsko pri preiskavi incidenta. "Zagotovil bom, da ugotovimo, kaj natanko se je zgodilo," je po poročanju AFP izjavil Biden.
"Z drugimi voditelji smo se soglasno odločili, da najprej opravimo preiskavo, da bi natančno razumeli, kaj se je zgodilo, nato pa se bomo skupaj odločili, kako se bomo odzvali," je dodal.
Po njegovih besedah je povsem nepredstavljivo, da Rusija v času, ko ves svet poziva k umirjanju položaja, nadaljuje zaostrovanje. S tem je mislil na več kot sto raket, ki jih je Rusija v torek izstrelila na Ukrajino in pri tem povzročila izpad elektrike za več kot sedem milijonov ljudi.
Sestanka so se poleg Bidna udeležili še predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, japonski premier Fumio Kišida, britanski premier Rishi Sunak, kanadski premier Justin Trudeau, francoski predsednik Emmanuel Macron, španski premier Pedro Sanchez, premier Nizozemske Mark Rutte in italijanska premierka Giorgia Meloni.
Zaradi incidenta se bo danes na ravni veleposlanikov sestal Svet zveze Nato v Bruslju. "Izrednemu zasedanju bo predsedoval generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg," so sporočili iz Bruslja.
Za zasedanje je prosila Poljska v skladu s 4. členom Severnoatlantske pogodbe, ki določa, da lahko vsaka članica zaprosi za posvetovanja, ko čuti, da je ogrožena njena varnost.
Ruska tiskovna agencija Tass poroča, da rusko obrambno ministrstvo zanika napade v bližini ukrajinsko-poljske meje. "Ruševine v objavah poljskih množičnih medijev iz Przewodowa nimajo nobene zveze z rusko ognjeno močjo," so sporočili z ruskega ministrstva.
Eksplozija na Poljskem je vzbudila skrbi, da bo zavezništvo vpleteno v skoraj devetmesečno vojno Rusije proti Ukrajini.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer hitro obtožil Rusijo in napad označil za udarec v obraz skupini G20.
6.10 Duda: Poljska nima nedvoumnih dokazov o tem, kdo je izstrelil raketo
Poljski predsednik Duda je na nočni novinarski konferenci v Varšavi dejal, da Poljska nima nedvoumnih dokazov o tem, kdo je izstrelil raketo. Zatrdil pa je, da je bila raketa najverjetneje ruske izdelave.
Poljska vlada je potrdila, da sta v eksploziji rakete v poljski vasi Przewodow blizu meje z Ukrajino v torek popoldne umrla dva človeka. Tiskovni predstavnik poljske vlade Piotr Mueller je potrdil, da je prišlo do eksplozije, v kateri sta umrli dve osebi, vendar ni hotel potrditi, ali je šlo za žrtvi ruskega izstrelka.
So what crashed in the village of Przewodów, Poland today?
— 🇺🇦 Ukraine Weapons Tracker (@UAWeapons) November 15, 2022
With the cooperation of @blueboy1969 we analyzed the available photos of fragments and came to a clear conclusion that they belong to the 48D6 motor of the 5V55-series missile of the S-300 AD system- a Ukrainian one. pic.twitter.com/f0Ex3USLN8
Mueller je dejal, da je Poljska povečala pripravljenost nekaterih svojih vojaških sil. Dejstvo, da je eksplozijo povzročila ruska raketa, je šele po polnoči potrdil tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Lukasz Jasina, ki je predstavil stališče vlade.
Najvišji poljski uradniki so imeli po incidentu vrsto dolgih varnostnih sestankov, poljski predsednik Duda pa se je posvetoval z ameriškim kolegom Joejem Bidnom in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom.
Duda je za sredo sklical tudi sestanek Sveta za nacionalno varnost (RBN), je povedal vodja predsednikovega urada.
Pentagon za zdaj še ni hotel pripisati krivde Rusiji, njegov tiskovni predstavnik, general Patrick Ryder, pa je dejal, da Pentagon v tem trenutku nima nobenih informacij, ki bi potrdile poročila.
Poljski in ameriški uradniki za nacionalno varnost so se dogovorili, da bodo raziskali eksplozijo.
Če bi potrdili, da je eksplozijo povzročila ruska raketa, bi šlo za resen varnostni incident, saj bi prvič v rusko-ukrajinskem konfliktu državo članico Nata zadelo rusko strelivo.
Rusija je v torek izvedla množične raketne napade na ukrajinska mesta in infrastrukturo. Ukrajina je sporočila, da je po napadih približno sedem milijonov ljudi ostalo brez elektrike.
6.08 Po eksploziji več izrednih sestankov
Po eksploziji na Poljskem se bosta nadaljevala preiskava in ugotavljanje vzrokov incidenta. Ker je po navedbah Varšave šlo za ruski izstrelek, so napovedani tudi zasedanje Varnostnega sveta ZN ter pogovori zaveznic in članic EU. Znova se bo sešel poljski svet za nacionalno varnost.
Na izrednem zasedanju se bodo tako danes sešli tudi stalni predstavniki pri zvezi Nato.
Poljska je po eksploziji razglasila povečano pripravljenost dela svojih oboroženih sil. Varšava preverja, ali obstajajo razlogi za sprožitev 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta določa, da se pogodbenice med seboj posvetujejo, kadarkoli je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katerekoli pogodbenice.
Poljski predsednik Duda je za danes opoldne sklical sejo sveta za nacionalno varnost.
Rusija je sicer v torek zanikala, da bi bil za eksplozijo kriv ruski izstrelek. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je opozoril, da Rusija širi teorijo zarote, da naj bi na poljsko ozemlje padla raketa ukrajinske protiletalske obrambe.
6.03 Eksplozijo na Poljskem povzročil izstrelek ruske izdelave
"Raketa ruske izdelave je padla in ubila dva poljska državljana," je povedal tiskovni predstavnik poljskega zunanjega ministrstva Lukasz Jasina. Dodal je, da se je to zgodilo v torek ob 15.40 po srednjeevropskem času, poroča AFP.
Kot je še povedal Jasina, so ruskega veleposlanika že poklicali na pogovor, da bi "takoj podal podrobna pojasnila".
Poljska je že pred potrditvijo, da je šlo za raketo ruske izdelave, dvignila stopnjo pripravljenosti dela oboroženih sil, je po izredni seji sveta za nacionalno varnost, ki je potekala v torek zvečer, v Varšavi sporočil tiskovni predstavnik poljske vlade Mueller.
Kot je dejal, so se na zasedanju odločili, da bodo preverili, ali obstajajo razlogi za sprožitev 4. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta določa, da se pogodbenice med seboj posvetujejo, kadarkoli je po mnenju katere od njih ogrožena ozemeljska celovitost, politična neodvisnost ali varnost katerekoli pogodbenice.
Generalni sekretar Nata Stoltenberg je sicer po pogovoru s poljskim predsednikom Dudo sporočil, da zavezništvo spremlja dogajanje, članice Nata pa se med seboj posvetujejo. Pomembno je, da se ugotovijo vsa dejstva, je zapisal na Twitterju.
Danes zjutraj bo vodil tudi krizni sestanek stalnih predstavnikov držav članic pri zvezi Nato glede eksplozij na Poljskem, so sporočili iz zavezništva.
185