Torek, 21. 3. 2023, 6.16
10 mesecev
391. DAN VOJNE V UKRAJINI
Kitajski predsednik Ši: Smo na pravi strani zgodovine, ko gre za Ukrajino
Ši Džinping je na skupni novinarski konferenci s Putinom dejal, da ima Peking nepristransko stališče do konflikta v Ukrajini ter da podpira mir in dialog, poroča ruska državna tiskovna agencija RIA. Dejal je, da je Kitajska glede vprašanja Ukrajine na pravi strani zgodovine.
21.18 Ruski raketni napad na Odeso
20.27 Ameriški tanki v Ukrajini že do jeseni
19.20 Japonski premier ob obisku ukrajinske Buče ogorčen
18.00 Ši: Kitajska je na pravi strani zgodovine, ko gre za Ukrajino
17.52 Šojgu je posvaril pred morebitnim "jedrskim spopadom" med Rusijo in Zahodom
16.48 Zelenski s Kitajsko igra previdno igro
15.45 Vojni inštitut: Šijeva različica odnosov z Rusijo je bolj zadržana, kot bi si želel Putin
15.02 Začetek srečanja Putina in Šija v Kremlju
14.58 Načrtujejo pogovore med Šijem in Zelenskim, pravi ukrajinski uradnik
13.43 Bruselj Ukrajini izplačal še 1,5 milijarde evrov makrofinančne pomoči
9.38 ZDA pozvale Šija k prizadevanjem za ustavitev ruskih vojnih zločinov v Ukrajini
7.32 Japonski premier Fumio Kišida bo obiskal Kijev
6.29 Eksplozija na Krimu
21.18 Ruski raketni napad na Odeso
Rusi so pozno danes izvedli napad na regijo Odesa. Vodja okrožne vojaške uprave Odese Jurij Kruk je povedal, da so bili v raketnem napadu tudi ranjeni, poroča CNN. "Sovražnik je rakete iz lovcev SU-35 z morja izstrelil na območje Odese. Nekaj raket je ukrajinska protiletalska obramba prestregla, vendar pa je bila v napadu delno poškodovana civilna zgradba. V napadu je bilo nekaj ranjenih, vendar pa nihče ni umrl," je dejal Kruk. Objave na družbenih omrežjih kažejo, da so bile rakete usmerjene na letališče v regiji.
⚡️The Air Force Command of the Ukrainian Armed Forces reports that at around 7:40 p.m. on March 21, two Kh-59 guided air-to-surface missiles fired by Russian Su-35 fighters were shot down in the sky over the Odesa region by the forces and means of air defense of the "South". pic.twitter.com/0YqZXP2sq1
— FLASH (@Flash_news_ua) March 21, 2023
20.27 Ameriški tanki v Ukrajini že do jeseni
ZDA bodo Ukrajini dobavile obljubljene tanke tipa abrams do jeseni 2023, je danes sporočil Pentagon. Po prvotnem načrtu naj bi Kijev moderne tanke dobil šele leta 2024, a so se v Washingtonu v koordinaciji z Ukrajino odločili za pospešitev postopkov. Ukrajinska vojska bo tako prejela nekoliko starejšo različico tankov.
Tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder je novinarjem dejal še, da ZDA pričakujejo, da bodo Ukrajini dobavili sistem zračne obrambe patriot v skladu s pričakovano časovnico. Pri tem je navedel, da je usposabljanje ukrajinskih sil za upravljanje tega sistema potekalo hitreje od pričakovanj.
Da bodo ZDA Ukrajini poslale 31 bojnih tankov M1 abrams, je konec januarja napovedal ameriški predsednik Joe Biden. V govoru v Beli hiši je še poudaril, da gre pri dobavi tankov za zaščito ukrajinskega ozemlja in ne za grožnjo Rusiji.
Dobavo naprednega sistema zračne obrambe patriot je Biden ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu obljubil ob obisku zadnjega v Washingtonu decembra lani.
19.20 Japonski premier ob obisku ukrajinske Buče ogorčen
Japonski premier Fumio Kišida, ki se danes mudi v Kijevu, je ob obisku mesta Buča v bližini ukrajinske prestolnice dejal, da čuti "močno ogorčenje" zaradi domnevnih ruskih vojnih zločinov, ki so se tam zgodili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem pozdravil obisk in Kišido označil za "močnega zagovornika mednarodnega reda".
"Ko danes stopam v Bučo in sem priča vsej brutalnosti, ki se je tu zgodila, čutim močno ogorčenje," je dejal japonski premier in poudaril, da je ves svet pretresen zaradi grozodejstev, ki so se zgodila v tem mestu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kišida se je kasneje sestal z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, ki je pozdravil obisk predsednika japonske vlade ter ga v zapisu na Telegramu označil za "močnega zagovornika mednarodnega reda" in "dolgoletnega prijatelja Ukrajine".
Tokio je napovedal, da bo Kišida med obiskom izrazil "spoštovanje do poguma in vztrajnosti ukrajinskega naroda" ter v imenu Japonske in skupine G7, ki ji Japonska trenutno predseduje, državi ponudil "solidarnost in neomajno podporo".
Japonski premier je zadnji izmed voditeljev skupine G7, ki se je odpravil na obisk v Kijev. Nazadnje se je z Zelenskim februarja sestal ameriški predsednik Joe Biden.
Japonska se je pridružila zahodnim zaveznicam pri uvajanju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino in podpira Kijev. Državi je poslala tudi obrambno opremo in ponudila pomoč tistim, ki bežijo pred vojno. Vendar pa Ukrajini ne zagotavlja vojaške pomoči, saj njena povojna ustava vojaške zmogljivosti države omejuje na strogo obrambne.
18.00 Ši: Kitajska je na pravi strani zgodovine, ko gre za Ukrajino
Ši Džinping je na skupni novinarski konferenci s Putinom dejal, da ima Peking nepristransko stališče do konflikta v Ukrajini ter da podpira mir in dialog, poroča ruska državna tiskovna agencija RIA. Ši, ki je po pogovorih s Putinom govoril prek prevajalca, je dejal, da so bili pogovori z ruskim voditeljem odprti in prijateljski.
Dejal je, da je Kitajska glede vprašanja Ukrajine na pravi strani zgodovine in da je njegova vlada za aktivno spravo in vedno za mir in dialog.
Ši je omenil trgovinske odnose med Rusijo in Kitajsko na enak način kot Putin. Pravi, da bo poudarek na rasti treh področij: trgovini z energijo, surovinami in elektroniko.
17.52 Šojgu je posvaril pred morebitnim "jedrskim spopadom" med Rusijo in Zahodom
Ruski obrambni minister je posvaril pred morebitnim "jedrskim trčenjem" med Moskvo in Zahodom, poroča tiskovna agencija Interfax.
Po poročanju ruskih medijev je Sergej Šojgu dejal, da je do morebitnega incidenta vse manj korakov. Šojgu se je odzval na poročanje medijev, da bo Velika Britanija Ukrajini dobavila strelivo z osiromašenim uranom. Dodal je, da bi takšna poteza povzročila odziv Rusije.
Danes je sicer tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova britanski načrt označila za "jugoslovanski scenarij", češ da strelivo povzroča raka in škoduje okolju.
16.48 Zelenski s Kitajsko igra previdno igro
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kritiziral države, kot sta Madžarska in Nemčija, da se preveč približujejo Rusiji, sam pa igra dolgoročno diplomatsko igro z največjim zaveznikom Moskve – kitajskim predsednikom Ši Džinpingom.
Obstajajo dobri razlogi, da se Zelenski ne želi zameriti Kitajski kljub njenemu "partnerstvu brez omejitev" z Moskvo. Želi si namreč obdržati Peking kot vlagatelja, trgovinskega partnerja in morebitnega posrednika – namesto da bi ga odrinil in tvegal, da bi Ši odobril večji izvoz orožja v Rusijo. V prihodnjih letih bo Kitajska verjetno igrala tudi vlogo pri pomoči Ukrajini pri obnovi po vojnem opustošenju, piše Politico.
V povezavi z ugibanji o telefonskem pogovoru med Šijem in Zelenskim je ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan dejal, da verjamejo, da bi morala Kitajska in Ši neposredno prisluhniti ukrajinski perspektivi, ne le ruski.
Kirajska in Rusija si nista tuji, saj je bila azijska velesila pred vojno vodilna trgovinska partnerica Ukrajine, pa tudi glavni trg za črnomorski ječmen in koruzo, veliko je vlagala tudi v ukrajinsko infrastrukturo, kot so pristanišča in telekomunikacije.
15.45 Vojni inštitut: Šijeva različica odnosov z Rusijo je bolj zadržana, kot bi si želel Putin
Inštitut za preučevanje vojne (ISW) trdi, da je vizija kitajskega predsednika Ši Džinpinga glede odnosov med njegovo državo in Kitajsko verjetno bolj zadržana od tiste, ki jo želi ruski predsednik Vladimir Putin. Analitiki menijo, da so izjave, ki sta jih Ši in Putin objavila v nedeljo pred svojim srečanjem v Moskvi, sicer ponujale podobne ideje o moči njunih vezi, vendar so se razlikovale glede njunega odnosa v prihodnosti.
"Ši se je osredotočil na predstavitev Kitajske kot posrednice v vojni v Ukrajini," trdi ISW in dodaja: "Medtem ko je Putin trdil, da se Rusija in Kitajska premikata proti 'večpolarnemu svetovnemu redu', proti prevladi Zahoda, je bil pristop kitajskega predsednika drugačen, kar nakazuje, da ne želi neposredno nasprotovati Zahodu."
"Ši se je namesto tega močno osredotočil na prikazovanje Kitajske kot posrednice v vojni v Ukrajini, kar je manj agresivna retorika, kot bi si je Putin verjetno želel," poroča ISW. Analitiki s tega inštituta tudi menijo, da kitajski predsednik ni naklonjen popolni podpori Rusije v zvezi z Ukrajino in da Šijeva nepripravljenost dati polno podporo Putinu kaže na odmik od predhodno napovedanega "partnerstva brez omejitev" med Pekingom in Moskvo.
Pričakujejo, da bo Ši ponudil konkretnejši predlog o pogajanjih za konec vojne v Ukrajini, ni pa jasno, kako verjetna je vojaška podpora Kitajske Rusiji, so še dodali na ISW.
15.02 Začetek srečanja Putina in Šija v Kremlju
V Moskvi se je začelo uradno srečanje med kitajskim predsednikom Šijem in ruskim predsednikom Putinom.
The meeting between Putin and President of China Xi Jinping began in the Kremlin. pic.twitter.com/KuSF8fYWgK
— NEXTA (@nexta_tv) March 21, 2023
14.58 Načrtujejo pogovore med Šijem in Zelenskim, pravi ukrajinski uradnik
Višji ukrajinski uradnik je za CNN povedal, da potekajo pogovori s Kitajsko za organizacijo klica med kitajskim voditeljem Ši Džinpingom, ki je na obisku v Moskvi, in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o predlogu Pekinga za mirovni načrt za Ukrajino. Če bi se pogovor res zgodil, bi bili to prvi pogovor med voditeljema, toda visoki ukrajinski uradnik je dodal, da "ni v načrtu še nič konkretnega".
13.43 Bruselj Ukrajini izplačal še 1,5 milijarde evrov makrofinančne pomoči
Evropska komisija je danes Ukrajini izplačala 1,5 milijarde evrov makrofinančne pomoči, ki je del 18 milijard evrov vrednega svežnja, predvidenega za letos. Namen te pomoči je med drugim zagotavljanje izplačila plač in pokojnin ter financiranja javnih storitev, kot sta zdravstvo in šolstvo, so sporočili danes v Bruslju.
Komisija je 1,5 milijarde evrov izplačala, potem ko je Ukrajina dosegla zadosten napredek pri izvajanju dogovorjenih pogojev pomoči. Med drugim je z imenovanjem novega vodje urada za boj proti korupciji okrepila vladavino prava, izboljšala pa je tudi nadzor nad bankami v državni lasti, kar zagotavlja okrepljeno finančno stabilnost, so zapisali.
"Današnje drugo izplačilo Ukrajini v višini 1,5 milijarde evrov kaže na odločno podporo EU. Država je dosegla pomemben napredek pri reformah, na primer na področju vladavine prava. To bo tudi olajšalo mednarodne napore za obnovo države in omogočilo napredek Ukrajine na njeni evropski poti," je ob tem povedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen,
V okviru 18 milijard evrov vrednega svežnja makrofinančne pomoči, predvidenega za letos, je komisija januarja izplačala že tri milijarde evrov. Do konca leta bo predvidoma izplačevala po 1,5 milijarde evrov mesečno. Gre za ugodna posojila z ročnostjo do 35 let, pri čemer bodo stroške obresti prevzele države članice.
Od začetka ruskega napada na Ukrajino pred nekaj več kot enim letom je tako EU Ukrajini izplačala že 11,7 milijarde evrov makrofinančne pomoči, ki je namenjena delovanju javnih storitev v državi.
Finančna, humanitarna in vojaška pomoč EU, njenih držav članic in evropskih finančnih institucij Ukrajini je dosegla 67 milijard evrov. O nadaljnji pomoči tej državi bodo v četrtek in petek na vrhu v Bruslju govorili voditelji članic Unije.
9.38 ZDA pozvale Šija k prizadevanjem za ustavitev ruskih vojnih zločinov v Ukrajini
ZDA so pozvale kitajskega predsednika Ši Džinpinga, naj med obiskom v Moskvi uporabi svoj vpliv in si prizadeva za ustavitev ruskih vojnih zločinov v Ukrajini. Prav tako so poudarile, da zgolj prizadevanja za prekinitev ognja ne bodo dovolj in da bi moral Ši svojega ruskega kolega Vladimirja Putina pozvati k umiku enot iz Ukrajine.
"Upamo, da bo predsednik Ši pritisnil na Putina, naj preneha bombardirati ukrajinska mesta, bolnišnice in šole, ustavi vojne zločine in grozodejstva ter umakne svoje enote. Vendar nas skrbi, da bo Kitajska namesto tega ponovila pozive k prekinitvi ognja, ki bi pustila ruske sile na suverenem ozemlju Ukrajine," je v ponedeljek dejal tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost ZDA John Kirby.
Pri tem je opozoril, da bi vsakršna prekinitev ognja, ki ne bi obravnavala umika ruskih sil iz Ukrajine, pomenila dejansko ratifikacijo nezakonitega ruskega osvajanja, poroča britanski BBC.
Kitajski predsednik je na prvi obisk v Moskvi po začetku ruskega napada na Ukrajino prispel v ponedeljek. Ob prihodu je poudaril pomen krepitve rusko-kitajskih odnosov in prizadevanj za multipolarnost v svetu, ki bo temeljila na načelih Ustanovne listine ZN.
S Putinom bosta med tridnevnim obiskom med drugim govorila o vojni v Ukrajini, pri čemer naj bi se dotaknila vprašanj, ki so bila izpostavljena v pekinškem mirovnem načrtu za Ukrajino.
Kitajska, ki velja za zaveznico Rusije, ruskega napada ni obsodila, je pa Peking februarja predstavil mirovni načrt za rešitev konflikta. V njem je v 12 točkah med drugim pozval k čimprejšnjim neposrednim mirovnim pogovorom in posvaril pred uporabo jedrskega orožja. Načrt je sprožil kritičen odziv zahodnih držav na čelu z ZDA, češ da so predlogi v njem predvsem v korist Rusije.
7.32 Japonski premier Fumio Kišida bo obiskal Kijev
Japonski premier Fumio Kišida je danes obiskal Kijev in se srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Kišida je bil v ponedeljek na obisku v Indiji, od koder naj bi se vrnil v Tokio, a je namesto tega poletel na Poljsko, kjer se je glede na poročila vkrcal na vlak na poti v Ukrajino.
Kišida je na obisku v Ukrajini v času, ko se je kitajski voditelj Ši Džinping v Moskvi srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Japonsko ministrstvo je v izjavi za javnost zapisalo, da bo Kišida izrazil "solidarnost in neomajno podporo Japonske Ukrajini".
Gre za obisk še zadnjega iz vrst voditeljev članic skupine G7 v državi, ki se od februarja lani bojuje proti ruski agresiji.
#Japanese Prime Minister Fumio #Kishida will arrive in #Kyiv today.
— NEXTA (@nexta_tv) March 21, 2023
He is going to meet with #Ukrainian President #Zelenskyy, Japanese media reports. pic.twitter.com/ZPdov75Z1Q
6.29 Eksplozija na Krimu
V eksploziji na severu Krima, ki so si ga Rusi priključili leta 2014, so bile uničene močne ruske rakete, ki so jih prevažali po železnici, je sporočilo ukrajinsko obrambno ministrstvo. Ruski vodja mesta Džankoj Ihor Ivin je dejal, da je bilo območje napadeno z brezpilotnimi letali.
Russian cruise missiles "Kalibr NK" were destroyed in Dzhankoi, Crimea, during their transportation by rail - @DI_Ukraine
— Anton Gerashchenko (@Gerashchenko_en) March 20, 2023
It is reported that this video is from Dzhankoi. The voice says it's the train station area. pic.twitter.com/9UXMe2aKNR
Ukrajina je eksplozije sicer potrdila, vendar ni izrecno navedla, da stoji za napadom. Če bo potrjeno, da je napad izvedla ukrajinska vojska, bo to eden redkih napadov ukrajinske vojske na Krim. Ukrajinsko obrambno ministrstvo je v izjavi še zapisalo, da so bile rakete namenjene ruski črnomorski floti.
V napadu naj bi bila ena oseba poškodovana. Gre za 33-letnega moškega, ki so ga, potem ko ga je poškodoval del iz sestreljenega drona, odpeljali v bolnišnico. Zagorelo je več poslopij, poškodovano pa je tudi električno omrežje, je še navedel Ivin.
Rusija je Ukrajino za napad nazadnje obtožila oktobra 2022. Takrat je Ukrajina z brezpilotnimi letali izvedla napad na črnomorsko floto v krimskem pristaniškem mestu Sevastopol. Uporabljenih je bilo devet brezpilotnih letal, poškodovana je bila vojaška ladja. Ukrajina takrat ni prevzela odgovornosti za napad.
138