Je lani obljubljal svobodno izvoljeni egiptovski predsednik Mohamed Morsi. A leto pozneje je tudi zaradi razklanosti družbe vse večji odpor njegovih nasprotnikov.
"Demokracija, strpnost in svoboda," je z govorniškega odra obljubljal Mohamed Morsi, ko je pred letom dni kot kandidat islamistične Stranke za svobodo in pravico zmagal na predsedniških volitvah. Zmagal je kot kandidat stranke, ki je navzven delovala kot neodvisna, a je bila dejansko močno povezana z najbolje organizirano skrajno islamistično skupino Muslimanskih bratov, ki je bila v sekularnem Mubarakovem Egiptu prepovedana.
Le nekaj dni za tem, ko je Morsi na govorniškem odru vzkliknil "Egipt vsem Egipčanom", je na sedeže vseh 27 pokrajin po državi postavil svoje ljudi ali pa simpatizerje Muslimanskih bratov.
"Steklenica je odprta, duh bo gotovo ušel iz nje," je ob predsednikovi inavguraciji opozarjal Ibrahim Raymond, eden najbolj znanih strokovnjakov za Bližnji vzhod in islam.
Prerokba se uresničuje
"Egipt čakajo velike spremembe, država se bo nagnila k radikalnemu islamu," so že dolgo pred arabsko pomladjo opozarjali nekateri zahodno usmerjeni mediji v državi. Naslanjali naj bi se na biblijsko prerokbo "Prerokba se zdaj uresničuje", so zapisali, ko je Morsi prevzel oblasti. Hitro je postalo jasno, da ne gre zgolj za širjenje strahu. Morsi je namreč v državo bliskovito postavil temelje islamske republike, sebi pa povečal pooblastila. Na prvih protestih proti Morsiju so njegovi privrženci kruto obračunali z nekaterimi protestniki, križali so jih na drevesa. Nato so se spravili na kopte, krščansko manjšino, ki je začela bežati iz države.
Morsi je spretno uporabil vzvode, ki jih je za sabo pustil avtokratski režim Hosnija Mubaraka. Obračunal je s sekularnimi mediji, na glavna uredniška mesta je postavil svoje ljudi. Dotaknil se je celo sekularne vojske. Univerza Al Ažar, ena najbolj avtoritativnih islamskih institucij, je izdala fatvo na vse, ki bi si drznili kritizirati ali žaliti Muslimansko bratovščino.
"Prej smo vedeli, kje je meja, zdaj ne vemo"
"V času Mubaraka smo vedeli, kaj lahko in kaj ne," pravi najbolj znani egiptovski satirik Basem Jusuf. "Nismo se smeli šaliti na račun politikov, ne na račun verskih voditeljev, kaj šele na račun predsednika." Basem Jusuf zdaj na svoji koži dobro čuti tudi prihod demokracije. Svoboda mu je dala svojo oddajo na neodvisni komercialni televiziji, a v svobodi si je prislužil tudi prvo obtožnico oblasti. Užalil naj bi islam in predsednika Morsija, ker se je ponorčeval iz prevelikega klobuka, ki ga je Morsi nosil na pomladanskem obisku v Pakistanu.
"Prosim, gospa, poveznite si nikab"
Tako je v začetku aprila na eni izmed egiptovskih novonastalih komercialnih televizij vpil eden najbolj radikalnih islamskih klerikov Jusuf Badri, potem ko je ena najbolj znanih egiptovskih televizijskih voditeljic med vprašanjem o nadlegovanju žensk v "novem Egiptu" snela naglavno ruto. Posnetek je pokazal, da se je klerik z voditeljico brez rute na glavi brez zadržkov pogovarjal pred oddajo, ko naj kamere ne bi bile prižgane. Hinavščina klera, poniževanje in nadlegovanje žensk so pojavi, ki jih Morsijevemu Egiptu očitajo številne ženske.
"Pridi sem in ti bom pokazal"
Še en primer šovinizma moške oblasti. Tako je namreč na vprašanje novinarke, kaj je svoboda medijev v Egiptu, odgovoril minister za informiranje, potem ko so se mu usta razlezla v porogljiv nasmeh. Novinarka Nada Mahal pravi: "Pod vladavino Muslimanskih bratov smo ženske postale objekti in nič več." Kar 99 odstotkov Egipčank je dejalo, da so jih moški nadlegovali, 60 odstotkov, da so se jih neprimerno dotikali na ulici. Egiptovski moški na drugi strani menijo, da so krive ženske. "Če bi si pokrile obraz in ne bi provocirale z ličili, bi bile varne."
4
