DZ potrdil memorandum, ki ga je pripravil MZZ (video)

Kot so po seji, ki je potekala za zaprtimi vrati, sporočili iz DZ, predlagajo vladi, da na arbitražno sodišče pošlje memorandum Slovenije, "kot je pripravljen s strani ministrstva za zunanje zadeve v sodelovanju z odvetniško ekipo". DZ vladi predlaga tudi, da ga arbitražnemu sodišču v Haag pošlje pravočasno, do 11. februarja.

Poleg tega je DZ sprejel še posebno izjavo, "da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem), torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991".

Poslanci praktično soglasno podprli predlog Zunanji minister Karl Erjavec je po koncu izredne seje DZ-ja glede arbitraže dejal, da so poslanci "praktično soglasno" podprli predlog, ki ga je oblikoval odbor DZ za zunanjo politiko in potrdila tudi vlada. Podprla ga ni le ena stranka – šlo naj bi za SLS, kot je zatrdil Erjavec, pa je predlog podprlo "več kot dve tretjini" poslancev. Erjavec je sicer že med zasedanjem DZ-ja v izjavi za Televizijo Slovenija dejal, da bo očitno proti sklepu OZP glasovala le SLS.

"Zelo sem zadovoljen s sklepom DZ-ja," je dejal Erjavec in napovedal, da bo Slovenija lahko že v kratkem poslala memorandum na arbitražno sodišče v Haag. Povedal je še, da je vlada danes predlog predmeta spora, ki ga je potrdil tudi OZP, že potrdila in da ga zdaj ne bo obravnavala še enkrat, ampak ga bo lahko poslala v Haag.

Janša: Sklep dokončno interpretira razumevanje slovenskega suverena S sprejetimi sklepi pa je Slovenija "maksimalno izkoristila manevrski prostor, ki ga še daje arbitražni sporazum, in zavzela stališče, ki obeta uspeh pri najbolj vitalni točki tega spora", je po izredni seji DZ-ja dejal slovenski premier Janez Janša. "Ta sklep odpravlja nekatere nejasnosti, ki so se pojavljaje prej v gradivu, drugič pa zdaj dokončno interpretira razumevanje slovenskega suverena oziroma slovenskega parlamenta v ključnih točkah določb arbitražnega sporazuma," je pojasnil premier.

"Hrvaška je takrat, ko je ratificirala arbitražni sporazum, jasno izrazila svojo voljo oziroma razumevanje ključnih točk tega sporazuma, Slovenija pa je to ob ratifikaciji naredila samo na pol. Naredila je samo pol koraka, drugi del koraka je slovenski parlament naredil danes in s tem mislim, da je zapolnjen ves manevrski prostor, ki ga sporazum še daje," je še pojasnil Janša.

Tudi OZP je podprl predlog, ki ga je pripravil MZZ DZ je sicer predlagal vladi, da na arbitražno sodišče pošlje memorandum za arbitražo, kot ga je pripravilo zunanje ministrstvo v sodelovanju z odvetniško ekipo. Takšen je bil sklep odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) pred zaprto sejo državnega zbora, ki je nato razpravljal o besedilu memoranduma za arbitražo o meji s Hrvaško. Sklep je bil sprejet brez glasu proti.

Erjavec slavi, ker je stroka močnejša od politike Zunanji minister je sicer že po seji OZP izrazil zadovoljstvo s sklepom OZP. "Lahko rečem, da sem zadovoljen, da je stroka zmagala nad politiko." Več ni želel povedati. Tudi predsednik vlade Janez Janša izjav po seji ni dajal, je pa med sejo na kratko povedal, da so blizu soglasja.

Nekaj več je povedal predsednik OZP Jožef Hrovat, ki pa tudi ni dajal dodatnih pojasnil novinarjem, ampak je zgolj prebral sklep odbora.

Ni stika z odprtim morjem, ni priznanja odločitve sodišča Poleg omenjenega napotila vladi glede vsebine memoranduma je v sklepu navedena še sledeča izjava: "Republika Slovenija izjavlja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991. Republika Slovenija bo kakršnokoli odločitev arbitražnega sodišča, ki ne bo zagotovila ozemeljskega stika teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem, v skladu s točko b prvega odstavka tretjega člena in točko b četrtega člena arbitražnega sporazuma, ki zagotavlja uresničitev vitalnega interesa Slovenije, štela kot odločitev ultra vires, to pomeni v nasprotju z mandatom arbitražnega sodišča."

Kaj je bilo pred sejo škodljivo? Še pred sejo pa je zunanji minister ocenil, da predlog memoranduma za arbitražo, ki nosi oznako 1A, Sloveniji škodi. Domneva, da za predlogom stoji Zavod 25. junij in da ga bo na seji DZ-ja zagovarjal premier Janša.

"Novi predlog, tako imenovani predlog 1A, je škodljiv za slovenske interese. Težko ga je argumentirati, ker je treba vedeti, da bo arbitražno sodišče o meji s Hrvaško presojalo po mednarodnem pravu in je zato treba imeti tudi prave argumente," je dejal zunanji minister Karl Erjavec v izjavi novinarjem pred sejo odbora državnega zbora za zunanjo politiko.

Zaprti DZ ob 16. uri Odbor je na zaprti seji razpravljal, katero besedilo za arbitražo o meji s Hrvaško bo Slovenija poslala arbitražnemu sodišču. Po seji odbora je bila za 16. uro predvidena zaprta seja DZ-ja glede iste teme, potrjevali pa naj bi še mandate treh novih poslancev. Neuradno naj bi šlo za Andreja Čuša, Saša Ciglerja in Rada Likarja, ki bodo nadomestili poslance SDS, Andreja Širclja in Marka Pogačnika, ki sta bila imenovana za državna sekretarja v vladi, in Branka Mariniča, ki je odstopil.

Kdo plava v političnih vodah in kdo v strokovnih? "Mednarodni odvetniki, ki smo jih najeli, popolnoma stojijo za predlogom zunanjega ministrstva. Glede na to, da je zadeva s strokovnega dela prišla v politične vode, mislim, da je prav, da DZ sprejme končno odločitev. Upam, da bo toliko treznosti, da bo sprejet predlog, ki je strokovno pripravljen in tudi po navodili naših mednarodnih pravnikov, torej predlog zunanjega ministrstva," je še dejal Erjavec.

Erjavec ne ve, kdo je napisal predlog 1A Na vprašanje, kdo je pripravil predlog 1A, pa je dejal: "To težko ocenjujem, ker je ta predlog priletel v petek na sejo vlade. Domnevam, da so to tisti, ki se zbirajo okrog Zavoda 25. junij. Kdo ga je pripravil, bi morali vprašati koga drugega. Tega alternativnega predloga zunanje ministrstvo na seji DZ-ja ne bo zagovarjalo. Alternativni predlog bo morda zagovarjal predsednik vlade Janez Janša ali pa kdo drug."

Erjavec je dodal, da predlog zunanjega ministrstva zagotavlja, da bo Slovenija dosegla svoj strateški interes, prosto pot do odprtega morja.

Vlada ne zahteva več odločitve za eno ali drugo različico meje Vlada je sicer v soboto na dopisni seji sprejela sklep, s katerim DZ-ju predlaga, da se opredeli do dopolnitve predloga memoranduma Slovenije v zadevi arbitraže o meji s Hrvaško z izhodišči, kot so opisani v prilogi 1A. Tako je delno spremenila predlog s petkove seje vlade, ko je DZ-ju predlagala, naj se odloči, ali bo Slovenija v memorandum vključila predlog A ali predlog A, dopolnjen s prilogo 1A.

1A pomeni, da bi zahtevali mejo južneje Tako bi se moral DZ glede na petkov sklep odločiti med dvema različicama, zdaj pa vlada pričakuje le, da se DZ opredeli do priloge 1A. Kakšna je razlika med med obema različicama, uradno sicer ni znano, so pa mediji poročali, da naj bi s prilogo 1A zahtevali mejo južneje.

Odbor DZ-ja se je enkrat že odločil … Odbor DZ-ja za zunanjo politiko je sicer o podobnem vprašanju odločal že 30. januarja in se ni odločil za spremembo sklepa glede predmeta spora in memoranduma, je takrat dejal Erjavec in izrazil pričakovanje, da bo vlada to odločitev potrdila.

… a je vlada žogico vrnila DZ-ju … Potem je sledila petkova seja vlade, na kateri pa ni bila sprejeta dokončna odločitev. Premier Janša je dejal, da je vlada obravnavala dva predloga predmeta spora za arbitražo. Menila je, da t. i. predloga B, ki ga zagovarja Zavod 25. junij in ki zahteva celovitost Piranskega zaliva, "zaradi vsebinskih, pa tudi časovnih zadržkov", ni mogoče implementirati v memorandum, zato je predlagala malenkostne dopolnitve predloga A.

… da odloči o ostrejši različici Tako naj bi se DZ odločal "med osnovno varianto in minimalno dopolnjeno varianto, in to v rokih, ki bodo to minimalno korekcijo omogočili tehnično in časovno". Janša je takrat dejal, da ne pričakuje velikih težav ob odločanju v DZ-ju. Kot rečeno, je nato vlada v soboto na dopisni seji nekoliko spremenila petkov sklep.

DZ mora upoštevati sklepe iz leta 2009 Spomnil je še na sklepe DZ-ja, ki je leta 2009 v zvezi z arbitražo sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov. Vlada kot izvršilna oblast "ne more iti" čez tovrsten sklep DZ-ja, kar je formalni razlog, da mora parlament obravnavati izhodišča za memorandum in sam memorandum ter se odločiti, kakšno besedilo bo poslala na arbitražno sodišče, je dejal premier.