Dva strelska napada na Danskem. Nadaljevanje zgodbe iz Pariza?

Prvi napad se je zgodil v eni od kavarn, kjer so se zbrali udeleženci seminarja o svobodi izražanja. V streljanju je bil ubit 55-letni moški, trije policisti pa so bili ranjeni. Sprva so mediji poročali, da sta bila napadalca dva, s kraja pa naj bi pobegnila v avtomobilu volkswagen polo. Le nekaj ur za tem se je v bližini sinagoge zgodil drugi napad, kjer je napadalec ustrelil in ranil dva policista, enega civilista pa je s strelom v glavo ubil.

Policija je napadalca ubila na železniški postaji Policija je nato okoli 5. ure na železniški postaji v Koebenhavnu ustrelila enega osumljenca za oba napada, potem ko je streljal nanje. Za teroristična napada je osumljen 22-letnik, rojen na Danskem, je sporočila tamkajšnja policija. Napadalcam poznajo že od prej, ker je bil član ulične tolpe, danski tabloid Ekstra-Bladet pa je razkril, da mu je ime Omar el Husein.

Pred dvema tednoma naj bi ga izpustili iz zapora "Gre za 22-letnega moškega, rojenega na Danskem, ki je policiji poznan zaradi več kaznivih dejanj," so zapisali v sporočilu za javnost policije. Med drugim naj bi bil vpleten v nasilna dejanja in kršil zakonodajo glede posedovanja orožja. Po navedbah omenjenega tabloida je bil osumljeni pred dvema tednoma izpuščen iz zapora, kjer je bil zaprt zaradi povzročitve hude telesne poškodbe.

Predvidevajo, da je deloval sam Policija je še sporočila, da se preiskava osredotoča na gibanje osumljenca pred, med in po streljanjih. Ugotoviti skušajo tudi, če je imel pomoč tretjih oseb. Za zdaj sicer domnevajo, da je deloval sam.

Je napadalec navdih dobil v napadu na Charlie Hebdo? Domnevni storilec bi lahko dobil navdih za svoje dejanje v ideologiji islamističnih skrajnežev, med njimi Islamske države ali drugih terorističnih organizacij, je dejal Madsen, ki je ob tem omenil napad na francoski satirični tednik Charlie Hebdo pred mesecem dni v Parizu.

Policija nadaljuje preiskave v različnih predelih mesta Za zdaj ni znakov, da bi bil napadalec pred tem kot džihadist v Siriji ali Iraku. "Ne moremo reči ničesar konkretnega o motivu," je še dejal vodja danske varnostne službe Jens Madsen. Preiskovalci so našli tudi orožje, ki bi lahko bilo uporabljeno v obeh napadih. Policija medtem nadaljuje preiskave v različnih predelih Koebenhavna, je pojasnil Madsen.

Tarča naj bi bil karikaturist V prvem primeru gre za podoben napad kot pred mesecem dni v Parizu, ko sta dva strelca udrla na uredništvo francoskega časnika Charlie Hebdo. Na seminarju je bil namreč glavni govornik 68-letni karikaturist Lars Viks, ki si je večkrat privoščil muslimanskega preroka Mohameda. Leta 2007 ga je narisal kot psa. Viks je izjavil, da je bil nedvomno on glavna tarča napada. Večkrat je že prejel tudi grožnje s smrtjo.

Danska na nogah Na Danskem so po napadih razglasili najvišjo stopnjo pripravljenosti, kot poroča BBC pa so mesto preplavile sirene in helikopterji. Prebivalcem Koebenhavna policija svetuje, naj ne zapuščajo domov, središče mesta pa so zaprli za javnost.

Predsednik judovske skupnosti Dan Rosenberg Asmussen je davi sporočil, da je bil moški, ki je bil ustreljen pred sinagogo, mlad jud, ki je preverjal identiteto tistih, ki so želeli v sinagogo v času, ko je tam potekal obred bar micva. Ranjena policista naj ne bila v smrtni nevarnosti.

Premierka: Danska se ne bo pustila ustrahovati Danska se ne bo pustila ustrahovati terorističnim napadom, pa je na današnji novinarski konferenci sporočila premierka Helle Thorning-Schmidt. Policija mora odgovoriti še na številna vprašanja, je pojasnila danska premierka. "Vendar pa obstaja odgovor, ki ga lahko damo že danes. In ta se glasi, da bomo branili našo demokracijo."

Danska je po besedah premierke doživela nekaj ur, ki jih ne bodo pozabili. "Ne vemo, kaj je bil motiv za napada, vemo pa, da obstajajo sile, ki želijo škoditi Danski, ki želijo uničiti našo svobodo mišljenja, naše prepričanje in svobodo," je dejala.

Ob tem je izrazila solidarnost tudi z judovsko skupnostjo, ki je v nočnem napadu izgubila enega od članov. "Judovska skupnost je pomemben del Danske. Niste sami," je poudarila premierka.

Podporo Danski sta medtem izrazila tudi Francija, ki so jo pred mesecem dni prav tako pretresli krvavi teroristični napadi, in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.